Črni kotel (1985) — Walt Disney temni animirani fantazijski film
Črni kotel (1985) — temna Disneyjeva animirana fantazija: kultni, skrivnosten film o boju proti zlobnemu rogatemu kralju in čarobnemu Črnemu kotlu.
Črni kotel je ameriški animirani temačni fantazijski film iz leta 1985, ki temelji na seriji valižanskih mitoloških romanov The Chronicles of Prydain Lloyda Alexandra. Film sta režirala Ted Berman in Richard Rich, ki sta režirala tudi prejšnji film The Fox and the Hound.
Film spremlja vaščana in njegove zaveznike, ki želijo zlobnemu rogatemu kralju preprečiti, da bi uporabil čarobni Črni kotel.
Ko je bil prvič izdan, ni bil priljubljen. Je kultni film. Njegova produkcija je stala 25 milijonov dolarjev. V severnoameriških blagajnah je zaslužil le 21 milijonov dolarjev. Velja za enega najhujših blagajniških neuspehov studia Walt Disney Animation Studios.
Sinopsis
Dogajanje filma sledi mladeniču, znanemu kot pomočnik prašičerejca, ki ga navdira želja po junaštvu in smislu za svojo usodo. Zbere skupino zaveznic in zaveznikov — pogumne princeske, potujočega barda in nenavadnega spremljevalca — ter se poda na nevarno pot, da prepreči rogatemu kralju, da bi s pomočjo Črnega kotla ustvaril vojsko nemrtvih. Film vsebuje elemente klasične fantazije: čarovniške predmete, prerokbe, bitke in tudi moralne izbire o žrtvovanju in odgovornosti.
Glavni motivi in ton
Črni kotel se razlikuje od večine takratnih Disneyjevih filmov po temnejšem tonu, resnejših temah in izjemno grozečih prizorih — to je eden od razlogov, zakaj je bil ob izidu neobičajen za družinsko publiko. Pripoved raziskuje teme poguma, identitete, voditeljstva in cene moči. Zlobni rogač in prizori nemrtvih dajejo filmu izrazit grozljiv pridih, kar je vplivalo na njegovo sprejemanje s strani kritik in občinstva.
Produkcija in adaptacija
Film je nastal kot svobodna adaptacija več knjig iz serije The Chronicles of Prydain, kar pomeni, da so ustvarjalci združili in preoblikovali elemente iz različnih del za enotno filmsko zgodbo. Pri produkciji so poskušali ujeti epski in mitološki občutek izvornih romanov, hkrati pa so morali – zaradi dolžine in zahtevnosti gradiva – odreči nekatere podzgodbe in like. V času produkcije je bil projekt ambiciozen glede umetniškega izraza in uporabe nekaterih novih animacijskih tehnik, vključno z omejeno rabo računalniške animacije za posebne učinke.
Animacija, glasba in oblikovanje
Animacija filma je skušala združiti tradicionalne ročno risane tehnike z nekoliko temnejšo barvno paleto ter dramatičnim osvetljevanjem, da bi poudarila grozeče prizore in mistično vzdušje. Glasba in zvočna podlaga sta bila uporabljeni za gradnjo napetosti in epike, pri čemer so se avtorji izogibali preveč lahkotnim oziroma komičnim tempom, značilnim za druge Disneyjeve risane filme iz preteklosti.
Prijem, kritike in dediščina
Ob izidu je film prejel mešane do negativne ocene kritik in občinstva; mnogi so bili presenečeni nad temnejšim pristopom in so menili, da film ni primeren za najmlajše gledalce. Zaradi slabih blagajniških rezultatov in kritik je film pogosto navajan kot eni od največjih komercialnih neuspehov v zgodovini studia. Kljub temu se je skozi leta razvil v kultni film — številni gledalci in kritiki so pozneje začeli ceniti njegov drzen pristop, temačne motive in edinstveno mesto v zgodovini animacije.
Urejanja, različice in dostopnost
Po prvotni kinodistribuciji je film doživel različne skrajšane ali predelane različice za televizijsko predvajanje in domači nosilec. Na videoformatah je bil izdan večkrat, kar je prispevalo k ponovni oceni filma s strani nove generacije gledalcev. V zadnjih letih so se pojavile tudi retrospektivne razprave in analize, ki film postavljajo v kontekst razvoja animiranega filma in tveganj, ki jih studio včasih sprejme pri eksperimentiranju z žanri.
Pomen za studio in vpliv
Čeprav komercialno neuspešen, je Črni kotel pomemben kot primer, da so tudi veliki studii včasih poskušali razširiti meje družinske animacije. Film je vplival na kasnejše ustvarjalce, ki so raziskovali temnejše in bolj kompleksne pripovedi v animaciji, in ostaja predmet strokovnih študij o cenzuri, trženju in prilagajanju literature za otroško in mladinsko publiko.
Kje si ga ogledati
Film je na voljo na različnih domačih nosilcih in digitalnih platformah občasno, odvisno od licenc in regije. Zaradi kultnega statusa ga pogosto vključujejo tudi posebni predvodi in retrospektivne projekcije v kinematografih ter na festivalih, posvečenih animaciji.
Če želite več informacij o samem izvirnem literarnem gradivu ali o drugih adaptacijah serije The Chronicles of Prydain, lahko poiščete dodatne vire ali revizije literarnih kritik in filmskih analiz.
Oddaja
- Grant Bardsley kot Taran
- Susan Sheridan kot princesa Eilonwy
- Nigel Hawthorne kot Fflewddur Fflam
- John Byner kot Gurgi/Doli
- John Hurt v vlogi rogatega kralja
- Freddie Jones kot Dallben
- Arthur Malet kot kralj Eidilleg
- Eda Reiss Merin kot Orddu
- Adele Malis-Morey kot Orwen
- Billie Hayes kot Orgoch
- Phil Fondacaro kot Creeper
- John Huston kot pripovedovalec
- Brandon Call kot vila #1
- Gregory Levinson kot vila #2
- Lindsay Rich kot vila #3
Iskati