Princesa in grah — Andersenova pravljica o občutljivosti in družbeni kritiki

Andersenova "Princesa in grah" — klasična pravljica o izjemni občutljivosti, družbeni kritiki ter njenih prilagoditvah v gledališču, glasbi in filmu.

"Princesa in grah" je literarna pravljica Hansa Christiana Andersena. Prvič je bila objavljena leta 1835 v Københavnu na Danskem. Izšla je kot tretja pravljica v prvi knjigi Andersenovih pravljic za otroke. Druge pravljice v tej knjižici so bile še: "Tinderbox", "Veliki Claus in mali Claus" in "Cvetje male Ide". Originalni danski naslov pravljice je "Prinsessen paa Ærten".

Vsebina zgodbe

Zgodba pripoveduje o princu, ki išče pravo princesko za poroko. Nekega nočnega vremena se pred gradom zateče utrujena mlada ženska, ki trdi, da je princesa. Kraljica, skeptična glede njene trdnje, podnoči pod njeno posteljo položi en grah in nanj naloži več žimnic in odej. Naslednje jutro princesa pove, da je ponoči slabo spala, ker je nekaj v postelji pritisnilo in ji povzročilo modrice. Po takšni izkušnji kraljica sklepajo, da je dekle izredno občutljivo — to pa naj bi dokazovalo njeno kraljevsko poreklo — in princ se z njo poroči.

Izvor in navdih

Zgodba o izjemni občutljivosti ni povsem edinstvena v evropskem ljudskem izročilu; Andersen je sam kot otrok slišal različice take zgodbe. Ni znano, da bi del danskih ljudskih pravljic vseboval to natanko takšno pripoved, zato se domneva, da je Andersen verjetno slišal švedsko ali drugo skandinavsko različico. Andersen je iz ljudskih motivov izdelal kratko, duhovito pripoved, ki ji je dodal svoj prepoznaven pripovedni slog.

Kritika in sprejem

Kritiški odziv na Andersenove zgodnje zbirke je bil mešan. Nekaterim kritikom iz tiste dobe niso bile všeč štiri zgodbe iz prve zbirke; zamerili so jim neformalen, pogovoren slog in menili, da zgodbe ne spodbujajo "primernega" vedenja ali moralnih naukov. Kritiki so še posebej izpostavljali, da so v nekaterih pravljicah prisotni elementi, ki naj bi spodbujali laganje, krajo ali drugačna družbeno nesprejemljiva vedenja — npr. v "Veliki Claus in mali Claus". Kljub temu so Andersenove pravljice hitro postale priljubljene pri bralcih in kasneje uvrščene med klasike otroške literature.

Teme in možne interpretacije

• Občutljivost kot simbol statusa: v pravljici je izjemna fizična občutljivost uporabljena kot konservativen test plemiškega porekla — s tem Andersen nagovarja ideje o razrednih razlikah in predsodkih glede "pravih" plemičev.
• Satiričnost: bralec lahko zgodbo razume tudi kot ironičen pogled na trivialne meri, s katerimi družba preverja avtoriteto in ugled.
• Fairy-tale logika: Andersenova kratka, jedrnata oblika kaže na njegovo sposobnost obdelave ljudskega motiva v sugestivno, skoraj aforistično pripoved.
• Sodobne interpretacije: sodobni bralci in kritiki zgodbo pogosto obravnavajo kot kritiko družbenih norm ali pa kot pripoved o tem, kako se ilustrirajo in reproducirajo ideje o "pravi" naravi žensk in aristokracije.

Prireditve in vpliv

Zgodbo so priredili v različnih medijih: gledališče, glasbene igre, televizija in animacije. Ena najbolj znanih gledaliških priredb je priljubljena glasbena komedija Once Upon a Mattress, ki je nastala konec 1950-ih in v kateri je igrala komedijantka Carol Burnett. Pravljica je bila prav tako deležna televizijskih adaptacij, na primer v seriji Shelley Duvall's Faerie Tale Theatre, in številnih otroških slikanic ter animiranih različicah.

Kulturni pomen

»Princesa in grah« je postala del jezikovnih in kulturnih referenc: izraz "princesa in grah" se pogosto uporablja metaforično za opis osebe, ki je pretirano občutljiva ali zahtevna. Zaradi kratke in slikovite forme pravljice se pogosto pojavlja v šolskih učnih gradivih kot primer Andersenovega sloga in kot izhodišče za pogovore o simboliki, družbenih vlogah in interpretaciji ljudskih motivov v literaturi.

Čeprav je zgodba kratka in enostavna, ostaja zanimiva za različne interpretacije — od površinske pravljice o iskanju pravega partnerja do ostre družbene satire o razrednih predsodkih in ritualih potrjevanja statusa.

Zgodba

Princ se odloči za poroko. Za nevesto želi pravo princeso. Pregleda svet, vendar je ne najde. Domov se vrne razočaran.

Neke nevihtne noči na grajska vrata stopi z dežjem prepojena deklica. Išče zavetje. Pravi, da je prava princesa.

Kraljica s testom ugotovi, ali je dekle res princesa. Na posteljo položi grah. Nato na posteljo položi 20 vzmetnic in 20 pernatih postelj. Tu mora princesa preživeti noč.

Zjutraj deklica pravi, da ni mogla spati. Pravi, da je bilo v postelji nekaj trdega, zaradi česar se je vso noč premetavala in obračala. Zdaj vsi spoznajo, da je prava princesa! Le prava princesa je tako občutljiva, da pod velikim kupom posteljnine začuti grah!

Hans Christian Andersen, Constatin Hansen, 1836

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je napisal Princeso in grah?

V: Kdaj je bila knjiga "Princeska in grah" prvič objavljena?

V: Katere druge pravljice so bile vključene v prvo knjigo Andersenovih pravljic za otroke, v kateri je izšla "Princeska in grah"?

V: O čem pripoveduje zgodba "Princeska in grah"?

V: Ali so zgodbe o preobčutljivosti pogoste v svetovni literaturi in legendah?

V: Zakaj kritikom niso bile všeč štiri zgodbe iz prve knjige Andersenovih pravljic, povedanih za otroke?

V: Ali je bila pravljica "Princeska in grah" prirejena za različne medije?

Išči po črki