Tragedija skupnega
Članek o tragediji skupnega je leta 1968 v reviji Science objavil Garrett Hardin. Opisuje problem, ko lahko veliko ljudi s svojimi idejami poslabša nekaj, kar si vsi delijo, čeprav tega nihče ne želi. Na primer, tudi če nihče ne želi onesnaževati vode, ker je zaradi tega nezdrava, lahko voda vseeno postane takšna, ker jo mnogi želijo uporabljati za svoje namene, na primer za pranje in odlaganje smeti. Vsakdo misli, da je njegovo majhno onesnaževanje vode premajhno, da bi vplivalo na kakovost vode, vendar zaradi velikega števila ljudi skupni učinek povzroči, da je voda preveč onesnažena, da bi jo lahko uporabljal za pitje ali celo umivanje. To se lahko zgodi v slumih in drugih prenatrpanih krajih, kot so begunska taborišča.
Zamisel ni bila Hardinova, temveč je o njej leta 1833 pisal William Forster Lloyd. V tistih časih so pastirji pogosto pasli krave na skupnih zemljiščih. Lloyd je poudaril, da je vsaka krava prinašala koristi svojemu lastniku, vendar je s prekomerno pašo škodovala celotni zemlji za vse pastirje.
V sodobnih razpravah o ekologiji se pogosto uporablja tragedija skupnega. Je tudi tema v teoriji iger.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je tragedija skupnosti?
O: Tragedija skupnega je problem, ki ga je leta 1968 v članku opisal Garrett Hardin in se pojavi, ko lahko veliko posameznikov s svojimi idejami poslabša nekaj, kar je skupno vsem, čeprav si tega nihče ne želi.
V: Ali lahko pride do onesnaženja vode, čeprav nihče ne želi onesnaževati?
O: Da, voda se lahko onesnaži, tudi če je nihče ne želi onesnaževati, saj lahko veliko ljudi želi uporabljati vodo iz lastnih razlogov, na primer za pranje in odlaganje smeti, in vsakdo lahko misli, da njegovo majhno onesnaženje ne vpliva na kakovost vode.
V: Zakaj prihaja do onesnaževanja vode, tudi če ga nihče ne želi?
O: Voda se onesnažuje, tudi če si tega nihče ne želi, ker k onesnaževanju prispeva veliko ljudi z lastnimi motivi.
V: Kaj ima William Forster Lloyd skupnega s tragedijo skupnega?
O: William Forster Lloyd je leta 1833 pisal o tragediji skupnih dobrin in poudaril, da vsaka krava prinaša koristi svojemu lastniku, vendar s prekomerno pašo škoduje celotni zemlji za vse pastirje.
V: Kje se lahko pojavi tragedija skupnega?
O: Tragedija skupnega se lahko pojavi v slumih in drugih prenatrpanih krajih, kot so begunska taborišča.
V: V kakšnem kontekstu se pogosto uporablja tragedija skupnega?
O: Tragedija skupnega se pogosto uporablja v sodobnih razpravah o ekologiji.
V: Kaj je teorija iger?
O: Teorija iger je veja matematike, ki se ukvarja z analizo odločanja v razmerah, ko imata dva ali več posameznikov nasprotujoče si interese. Tragedija skupnega je tema teorije iger.
