Motnost
Motnost je merilo, kako dobro svetloba prodira skozi vodo. Povzročajo jo delci (skupne suspendirane ali raztopljene trdne snovi), ki so s prostim očesom običajno nevidni. Merjenje motnosti je ključni preskus kakovosti vode.
Tekočine lahko vsebujejo suspendirane delce različnih velikosti. Nekatere suspendirane snovi so dovolj velike in težke, da se hitro usedejo na dno, če vzorec tekočine pustimo stati. Zelo majhni delci se usedajo zelo počasi ali pa se sploh ne usedajo, če vzorec redno mešamo ali če so delci koloidni. Ti majhni trdni delci povzročijo, da je tekočina videti motna ali motna.
Standardi motnosti 5, 50 in 500 NTU
Vzroki
Motnost v odprti vodi je lahko posledica rasti fitoplanktona. Naravno cvetenje alg lahko povzroči motnost. Človeške dejavnosti, ki motijo tla, lahko povzročijo, da med deževnimi nevihtami zaradi odtoka v vodna telesa vstopijo visoke ravni sedimentov. To so lahko gradbeništvo, rudarstvo in kmetijstvo. drugi vir je onesnaževanje z utrjenih površin, kot so ceste, mostovi in parkirišča. Nekatere industrijske panoge, kot so kamnolomi, rudarstvo in pridobivanje premoga, lahko povzročijo zelo visoke ravni motnosti zaradi kamnitih delcev, ki vstopajo v vodo.
Čim višja je stopnja motnosti v pitni vodi, tem večje je tveganje za nastanek bolezni. Onesnaževala, kot so virusi ali bakterije, se lahko pritrdijo na suspendirane trdne snovi. Suspendirane trdne snovi ovirajo dezinfekcijo vode s klorom, saj delci delujejo kot ščit za viruse in bakterije. Podobno lahko suspendirane trdne snovi ščitijo bakterije pred ultravijolično (UV) sterilizacijo vode. []
V vodnih telesih, kot so jezera, reke in rezervoarji, lahko visoka stopnja motnosti zmanjša količino svetlobe, ki doseže nižje globine. To lahko omejuje rast potopljenih vodnih rastlin. To vpliva na vrste, ki so od njih odvisne, kot so ribe in školjke. Visoka stopnja motnosti lahko vpliva tudi na sposobnost ribjih škrg, da absorbirajo raztopljeni kisik. Takšno stanje je bilo redno opaženo v zalivu Chesapeake na vzhodu ZDA.
