Ribe (množina: ribe) so vodna skupina vretenčarjev, ki živijo v vodi in dihajo (pridobivajo kisik) s škrgami. Običajno nimajo okončin, kot so roke ali noge; v besedilu je omenjena tudi opredelitev s pojmom plavuti in z izrazom plavuti podprte strukture. V prejšnjem odstavku je uporabljen izraz dvoživke kot primer organizmov, ki prav tako lahko dihajo zunanje s škrgami, vendar niso ribe. Izraz vstavljen v obliki opredelitev pomaga razlikovati ribe od drugih vodnih vretenčarjev.

Ribe so bile nekoč obravnavane kot enoten razred vretenčarjev, danes pa izraz vključuje več različnih skupin. V širšem pomenu zajema pet glavnih skupin (razredov) vodnih vretenčarjev, ki jih v besedilu navajamo s pripadajočimi povezavami:

Ribe brez čeljusti

† Oklepna riba

Hrustančne ribe

Ribe s plavuti

Ribe z lističi

Skupno je opisanih več kot 33.000 vrst rib, kar je več kot število opisnih vrst tetrapodov (kopenskih vretenčarjev). Ribe so običajno pokrite z luskami in imajo dva para plavuti (prsne in trebušne) ter več neparnih plavuti (hrbtna, repna, analna). Večina rib je hladnokrvnih (poikilotermnih) in kisik iz vode pridobiva s škrgami, obstajajo pa tudi izjeme (npr. nekatere vrste s delno notranjo termoregulacijo).

Vrste in taksonomija

  • Ribe brez čeljusti (Agnatha): starodavne skupine, kot so lampreje in nevretenčaste vrbe, brez pravega čeljustnega aparata.
  • Oklepne ribe (fossilne): označene s simbolom † v besedilu († Oklepna riba), zdaj večinoma izumrle skupine, pomembne za razumevanje zgodnje evolucije.
  • Hrustančne ribe (Chondrichthyes): morski psi, raže in sorodniki, katerih endoskelet je iz hrustanca.
  • Ribe s plavuti (Actinopterygii): žarki podprte plavuti — največja skupina danes, vključuje večino znanih sladkovodnih in morskih rib.
  • Ribe z lističi (Sarcopterygii): liskaste (lobate) plavuti; sem spadajo tudi predniki kopenskih vretenčarjev in pljučne ribe.

Anatomija in fiziologija

Osnovne anatomske značilnosti rib vključujejo:

  • Škrge: specializirane za izmenjavo plinov; pri večini rib so škržne lamele bogato prekrvavljene.
  • Lateralna linija: senzorični organ vzdolž telesa, ki zaznava pritisk in vibracije v vodi.
  • Plavuti: razlikujemo prsne, trebušne, hrbtne, analne in repne plavuti; plavutne žarke (ray) podpirajo plavutne membrane pri vrstah s plavutmi.
  • Srce in obtok: enokomorno srce (dejansko dvodelno: atrij in ventrikel) in enkraten obtok krvi – od srca proti škrgam in naprej po telesu.
  • Plavalni mehur (pljučni mehur): pri mnogih kostninskih rib deluje kot plavajoči organ za uravnavanje potopitve; pri nekaterih vrstah je preoblikovan v dihalni organ (npr. pljučne ribe).
  • Luske: različno zgrajene (ctenoid, cycloid, ganoid) — nudijo zaščito in zmanjšujejo drsenje v vodi.

Ekologija in življenjski načini

Ribe zasedajo skoraj vse vodne niše:

  • Živijo v sladkih vodah (jezera, reke, mlake) in v slani vodi (oceani). V različnih habitatih so prilagojene na tokove, slanost, temperaturo in svetlobo.
  • Obseg velikosti je izjemen: nekatere so manjše od enega centimetra, medtem ko je največja znana riba kitov morski pes, ki lahko doseže dolžino do približno 15 metrov in masa lahko presega 15 ton.
  • Nekatere vrste so specializirani plenilci, druge filtrirajo plankton ali pa so rastlinojede; obstajajo tudi odvisne simbioze, paraziti in pajklaste prehranjevalne strategije.
  • Nekatere ribe so prilagojene življenju v sezonsko izsušenih vodah: Pljučne ribe razvijejo pljuča, zakopljejo se v blato in se preživljajo do ponovnega prihoda vode.
  • Številne morska vrsta razvijejo posebne mehanizme, kot so bioluminiscenca v globokem morju ali elektrorecepcija pri ražah in nekaterih sladkovodnih vrstah.

Razmnoževanje in razvoj

Ribe imajo raznolike strategije razmnoževanja:

  • Večina kostninskih rib je oviparna (odlaganje jaj), oploditev je pogosto zunanja — samica izlaga ikre, samec jih oplodi v vodi.
  • Nekateri hrustančarji (določeni morski psi in skati) so viviparni ali ovoviviparni — zarodki se razvijejo v maternici, pri čemer nekateri prejemajo maternične hranilne snovi.
  • Embriogeneza in razvoj se močno razlikujeta: od neposrednega razvoja pri nekaterih vrstah do zapletenih ličink (larv), ki se razmnožujejo in spreminjajo obliko med rastjo.

Evolucija in filogenija

V filogenetskem kontekstu je izraz "riba" v kladistiki pogosto označen kot parafiletičen, saj ne tvori enotne monofiletične skupine, ki bi vključevala vse potomce skupnega prednika. To pomeni, da tetrapodi (kopenski vretenčarji) izvirajo iz skupine rib — zlasti iz rib z lističi — in bi morali biti vključeni, če bi hoteli, da je skupina monofiletična.

Pomen za človeka in varstvo

  • Gospodarski pomen: ribe so pomemben vir hrane (ribištvo, akvakultura), surovina za industrijo ter vir rekreacije in akvaristike.
  • Ekološka vloga: kot plenilci, rastlinojede in filtratorji vplivajo na opskrbo hranil, prehranske verige in celotno vodno ekologijo.
  • Grožnje in ohranitev: prekomerni izlov, izguba habitata, onesnaževanje, invazivne vrste in podnebne spremembe ogrožajo mnoge populacije. Konzervacijski ukrepi vključujejo omejitve ribolova, zaščito habitatov, vzrejo v ujetništvu in mednarodne sporazume.

Ribe so biološko in evolucijsko raznolika skupina s ključno vlogo v svetovnih ekosistemih. Njihova različnost — od drobnih sladkovodnih vrst do ogromnih morskih velikank, od filtratorjev do izjemno specializiranih plenilcev — poudarja potrebo po znanstvenem spoznavanju in trajnostnem upravljanju njihovih populacij.