Ribe

Riba ali ribe?

Čeprav se ti besedi pogosto uporabljata izmenično, imata različna pomena. Ribe se uporabljajo kot samostalnik v ednini ali za opis skupine osebkov ene vrste. Ribe opisujejo skupino različnih vrst.

Vrste rib

Ribe, najstarejša skupina vretenčarjev, obsegajo ogromno različnih vrst od srednjega ordovika, pred približno 490 milijoni let, do današnjih dni. To so glavne skupine:

• Agnatha: riba brez čeljusti. Od kambrija do danes.
• Pteraspidi: naglavni ščitniki
• Anaspidi: škrge so odprte kot luknje. Silur do konca devona.
• Cefalaspidi: zgodnje ribe brez čeljusti
• Lampreys: živi ektoparaziti
• Osteostraci: s kostmi oklepljene ribe brez čeljusti.
• Gnathostomata: čeljustne ribe. Vključuje vse vrste, ki jih običajno imenujemo ribe, razen lampeja.
• Plakoderme: močno oklepljene ribe
• Chondrichthyes: hrustančaste ribe: morski psi, raji in skati.
• Acanthodii: izumrli vretenčasti morski psi
• Osteichthyes: kostnate ribe.
• Actinopterygii: ribe z raji.
• Chondrostei: jesetri in nekatere druge zgodnje vrste.
• Neopterygii: prvič se pojavijo v poznem permu, so lažji in hitrejši od prejšnjih skupin.
• Holostei: glavači in metulji
• Teleostei: najuspešnejša skupina, od triasa do danes.
• Sarcopterygii: ribe z lističi
• Dipnoi: pljučne ribe; ohranjenih je osem rodov.
• Coelacanths: preživeli sta dve vrsti. Verjetno so bili sestrska skupina tetrapodov.

Nekatere živali, ki imajo v imenu besedo riba, v resnici niso ribe: Rakovi so raki, meduze pa so plamenonožci. Nekatere živali so videti kot ribe, vendar to niso. Kiti in delfini so na primer sesalci.

Anatomija

Kostne in hrustančne ribe

Večina vrst rib ima kosti. Nekatere vrste rib, kot so morski psi in ražnji, nimajo pravih kosti. Njihovo okostje je sestavljeno iz hrustanca, zato jih imenujemo hrustančne ribe.

Ribje luske

Vse ribe so pokrite s prekrivajočimi se luskami, vsaka večja skupina rib pa ima svojo posebno vrsto lusk. Teleosti ("sodobne" ribe) imajo tako imenovane leptoidne luske. Te rastejo v koncentričnih krogih in se prekrivajo v smeri od glave proti repu kot strešniki. Morski psi in drugi hondrichti imajo plakoidne luske, ki so sestavljene iz zobovja, kot manjše različice njihovih zob. Tudi te se prekrivajo v smeri od glave proti repu in tvorijo čvrsto zunanjo plast. Kožo morskega psa je mogoče kupiti v obliki šagreena, usnja, ki je v eni smeri gladko, v drugi pa hrapavo. Za uporabo se lahko polira, vendar je vedno hrapava in odporna proti drsenju.

Luske so običajno prekrite s plastjo sluzi, ki olajša prehajanje skozi vodo in naredi ribo bolj spolzko za plenilca.

Anatomija Lampanyctodes hectoris 1. operkulum (škrlatni pokrov) 2 in 5. stranska črta 3. hrbtna plavut 4. maščobna plavut 6. repna plavut 7. analna plavut 8. fotofore 9. par medeničnih plavuti 10. prsne plavuti (v paru)

Sladkovodne ribe

41 % vseh rib živi v sladki vodi. Nekatere pomembne ribe se razmnožujejo v rekah, preostanek življenja pa preživijo v morjih. Primeri so losos, postrv, morska spaka in triperesna paličnjak. Nekatere druge ribe se rodijo v slani vodi, vendar večino svojega odraslega življenja preživijo v sladki vodi: na primer jegulje. Takšne vrste spremenijo svojo fiziologijo, da se prilagodijo količini soli v vodi.

Plavanje

Ribe plavajo tako, da delujejo s silo na vodo, ki jih obdaja. Obstajajo izjeme, vendar se to običajno zgodi tako, da riba krči mišice na obeh straneh telesa in tako ustvari valove upogibanja, ki potujejo po dolžini telesa od nosu do repa in se pri tem praviloma povečujejo. Večina rib ustvarja potisk s stranskimi gibi telesa in repne plavuti (repna plavut). Vendar obstajajo tudi vrste, ki se gibljejo predvsem s srednjo in parno plavutjo. Slednja skupina ima koristi od pridobljene okretnosti, ki je potrebna na primer pri življenju v koralnih grebenih. Vendar ne morejo plavati tako hitro kot ribe, ki uporabljajo telo in repno plavut.

Mišice

Ribe lahko z rdečimi mišičnimi vlakni počasi plavajo več ur. Z belimi mišičnimi vlakni pa opravijo tudi kratke in hitre sunke. Ti dve vrsti mišic imata bistveno drugačno fiziologijo. Rdeča vlakna so običajno poleg veliko večjega števila belih vlaken.

Bela vlakna pridobivajo energijo s pretvorbo ogljikovih hidratov glikogena v laktat (mlečno kislino). To je anaerobna presnova, ki ne potrebuje kisika. Uporabljajo se za hitre, kratke serije. Ko se v mišicah nabere mlečna kislina, prenehajo delovati in traja, da se laktat odstrani, glikogen pa nadomesti. Z belimi vlakni lahko ribe v kratkih sunkih dosežejo hitrost 10 dolžin na sekundo.

Pri dolgotrajnem plavanju rdeča vlakna potrebujejo kisik. Oskrba s kisikom mora biti stalna, saj ta vlakna delujejo le aerobno. Rdeča so zato, ker so bogato prekrvljena in vsebujejo mioglobin. Mioglobin prenaša kisik do oksidacijskih sistemov. Rdeče mišice pridobivajo energijo z oksidacijo maščob, ki imajo glede na težo dvakrat več energije kot ogljikovi hidrati ali beljakovine. Z rdečimi vlakni lahko ribe dolgo časa vzdržujejo hitrost 3-5 dolžin na sekundo.

Plavanje v skupinah

Veliko rib plava v skupinah. Skupine rib lahko skupaj preplavajo velike razdalje, plenilci, ki prav tako plavajo v skupinah, pa jih lahko preganjajo. Priložnostne skupine se imenujejo "jate".

Oblika telesa

Oblika telesa ribe je pomembna za njeno plavanje. Oblikovano telo namreč povzroča manjši zračni upor. Tukaj je nekaj najpogostejših oblik rib:-

Racionalizacija

Na desni sliki je morski pes. Oblika tega morskega psa se imenuje fusiform in je jajčaste oblike, pri čemer sta oba konca ribe koničasta. To je najboljša oblika za hitro premikanje skozi vodo. Ribe s fusiformno obliko lahko hitro preganjajo plen in ubežijo plenilcem. Mnoge živijo v odprtem oceanu in nenehno plavajo, kot so marlin, mečarica in tuna. Podobne oblike imajo tudi ihtiozavri, morske svinje, delfini in kiti ubijalci. To je primer konvergentne evolucije.

Podoben jegulji

Dolga, traku podobna oblika telesa jegulje kaže še eno obliko. Tako se lahko skrijejo v razpokah, se hitro izkopljejo in ujamejo plen, nato pa se hitro vrnejo v skrivališče.

Ploščate ribe

Ploščate ribe živijo na dnu oceana ali jezera. Večina jih uporablja kamuflažo: spreminjajo barve, da se prilegajo oceanskemu dnu.

Stisnjen

Ribe stisnjenih oblik imajo ravna, navpična telesa z enim očesom na vsaki strani. Plavajo pokonci in so lahko zelo tanke. Običajno živijo v grebenih, kjer lahko s svojim ploščatim telesom zdrsnejo med korale, spužve in skale ter se tako skrijejo pred plenilci. Angelske ribe, kirurške ribe in metuljaste ribe so stisnjene ribe.

Ta morski pes je zaradi svoje raketne oblike učinkovit plavalec. Na kratkih razdaljah je hiter.


Odrasla morska plošča ima obe očesi na zgornji strani telesa.

Ribe kot hrana

Nekateri ljudje jedo veliko različnih vrst rib. Med njimi so krap, trska, sled, ostriž, sardine, jeseter, tilapija, postrv, tuna in številne druge. Oseba, ki kupuje in prodaja ribe za prehrano, se imenuje trgovec z ribami.

Beseda ribariti se uporablja tudi za lovljenje rib. Ljudje lovijo ribe z majhnimi mrežami s strani vode ali iz majhnih čolnov ali z velikimi mrežami iz velikih čolnov. Ljudje lahko ribe lovijo tudi z ribiškimi palicami in trnki z vabo. To pogosto imenujemo ribolov. Ribiči uporabljajo tudi različne vrste ribiških vab.

Ker ljudje lovijo preveč rib za hrano in druge namene, je rib v morju vedno manj. To je problem, ki ga imenujemo prekomerni ribolov.

Na Kitajskem in Japonskem že stoletja gojijo koije (in zlate ribice) v okrasnih ribnikih.

Ribe kot hišni ljubljenčki

Iz selektivne vzreje krapov so na Japonskem nastali udomačeni koi, na Kitajskem pa zlate ribice. Razmnoževanje se je začelo pred več kot 2000 leti. Kitajci so v času dinastije Song prinesli zlate ribice v zaprte prostore. Hranili so jih v velikih keramičnih posodah. To zdaj počnemo v steklenih akvarijih.

Sorodne strani

• Ribe -Citizendium