Raki
Raki so podvrsta členonožcev s 67.000 opisanimi vrstami. Spadajo v podvrsto členonožcev (Arthropoda). Med rake spadajo raki, jastogi, raki, kozice, krili in školjke. So sorodniki žuželk. Če bi členonožce obravnavali kot nadvrsto, bi bile žuželke in raki filali. (glej Seznam živalskih filov). Skupina ima obsežen fosilni zapis, ki sega do kambreja.
Večina rakov je vodnih, večinoma morskih. Nekateri so se za stalno preselili na kopno. Med rake, ki živijo na kopnem, spadajo nekatere rakovice in sinice. Raki so različno veliki, od parazita, dolgega 0,1 mm, do japonskega pajka, ki ima noge dolge do 4,3 m (14 čevljev) in tehta 20 kg (44 funtov). Severnoatlantski jastog lahko tehta več kot 40 funtov.
Večina rakov je gibljivih, nekateri pa po fazi ličinke postanejo sedeči. Ščipalci se pritrdijo na skale na morski obali. Nekateri so parazitski, kot so ribje uši in jezikovni črvi. Raki imajo običajno ločena spola, vendar so nekateri hermafroditni (lahko so tako samci kot samice). Iz njihovih jajčec se sčasoma izležejo ličinke.
Raki so podvrsta, ki je del družine Arthropoda, zato imajo tako kot drugi členonožci čvrst eksoskelet, vrsto sklepnih priveskov in razčlenjeno telo. Raki imajo tri glavne dele telesa. Ti so od spredaj proti zadnjemu delu: glava, prsni koš in trebuh. Na splošno imajo dva para tipal in dve očesi. Usta imajo dve spodnji čeljusti. Večina diha s škrgami, čeprav imajo nekatere kopenske rakovice razvita pljuča. Humri in raki imajo trdo zunanje okostje (eksoskelet) in se dobro ohranijo kot fosili. Kot odrasli osebki si z rastjo izležejo lupine.
Večina rakov se plazi po dnu potokov, rek in oceanov, včasih pa pridejo tudi na kopno. Ker se gibljejo po tleh pod vodo, jih imenujemo bentoška bitja. Čeprav lahko jastogi in kozice malo plavajo, običajno hodijo po dnu vodnega telesa, v katerem živijo.
Z ribolovom ali gojenjem se za prehrano ljudi proizvede več kot 10 milijonov ton rakov, od tega največ škampov in kozic. Kril in kopepodi niso tako pogosto lovljeni, vendar so morda živali z največjo biomaso na planetu in so pomemben del prehranjevalne verige.
Rast in razvoj
Vsi členonožci morajo za rast zamenjati svoj eksoskelet z novim. To velja tudi za tiste iz podvrste rakov (Crustacea). Ti zamenjajo svoj eksoskelet z ličkanjem. Ličenje uravnavajo hormoni v njihovih telesih. Nato se izloči nov eksoskelet, ki nadomesti starega. Medtem ko čakajo, da se novi eksoskelet strdi, je to lahko nevarno, saj jih lahko ulovijo večji plenilci in se ne morejo braniti. Večina rakov se med izvalitvijo in odraslostjo večkrat izvali. V večini primerov rast in razvoj vključujeta metamorfozo. Metamorfoza je dramatična sprememba njihove fizične oblike.
Ličinka naupliusa kozice
Užitne kozice
Ameriški jastog
Ličinke
Raki imajo več ličink. Najzgodnejša in najbolj značilna je nauplius. V večini skupin so še druge ličinke, vključno z zoeami (pl. zoeæ ali zoeas). To ime je dobila, ko so naravoslovci menili, da je ločena vrsta. Sledi stadiju naupliusa in ima pogosto bodice na plašču. Te lahko tem majhnim organizmom pomagajo pri ohranjanju smeri plavanja. Pri mnogih dekapodih je zaradi njihovega pospešenega razvoja zoja prva stopnja ličinke. V nekaterih primerih fazi zoeje sledi faza mysis, v drugih pa faza megalopa, odvisno od skupine rakov.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so raki?
O: Raki so podvrsta členonožcev s 67.000 opisanimi vrstami. So del filuma Arthropoda in vključujejo rakovice, jastoge, rake, kozice, krile in školjke.
V: Koliko je vrst rakov?
O: Opisanih je 67 000 vrst rakov.
V: Ali so vsi raki vodni?
O: Večina rakov je vodnih in večinoma morskih, nekateri pa so se za stalno preselili na kopno, vključno z nekaterimi rakovicami in sivkami.
V: Katere dele telesa ima večina rakov?
O: Večina rakov ima tri glavne dele telesa: glavo, prsni koš in trebuh. Imajo tudi dva para tipal in dve očesi ter usta z dvema čeljustnicama.
V: Kako večina rakov diha?
O: Večina rakov diha s škrgami, čeprav imajo nekatere kopenske rakovice razvita pljuča.
V: Ali si vsi odrasli raki z rastjo izležejo lupine?
O: Da, večina odraslih rakov z rastjo izliva lupine.
V: Koliko živalske biomase tvorijo krili in kopepodi na planetu? O: Kril in kopepodi tvorijo največjo živalsko biomaso na planetu in so pomemben del prehranjevalne verige.
