Seznam živalskih filumov: evolucijski pregled in klasifikacija

Glavne skupine so napisane z velikimi črkami.

Ecdysozoa

• Nematoda: okrogli črvi. Za puriste ima ime Nemata prednost. Kljub precej omejeni telesni obliki je to pomemben filum z velikim številom v vseh možnih habitatih. "Opisanih je bilo več kot 15.000 vrst, od približno milijona živečih vrst". ^p90Nematode vključujejo tako prosto živeče kot parazitske vrste rastlin in živali, vključno s človekom. Od velikega števila vrst je večina verjetno parazitov. Nematode so ena redkih oblik življenja, pri katerih ima vsaka vrsta določeno število celic.
• Nematomorpha: majhna skupina zajedavcev, podobnih nematodam. Ličinko preživijo v telesni votlini členonožcev. Odrasli stadij je svoboden, vendar se ne hrani, čeprav lahko živi več mesecev. Približno 250 vrst. ^p85
• Priapulida ali Priapula: majhen filum 18 vrst z velikim sprednjim delom, ki se lahko potegne nazaj v telesno votlino in iztisne za prehranjevanje. Večje vrste so mesojede in se lotevajo plena. Favna iz kambrskega skrilavca Burgess Shale kaže, da so živeče vrste le ostanek nekoč veliko večje skupine. ^p358
• Kinorhyncha: še en majhen filum z introverti, ki imajo na koncu usta, ko so podaljšana.^p97 Dve skupini, ki sta pri Sørensenu opisani kot razreda. Opisanih je bilo 270 vrst, pričakuje pa se, da jih bo še veliko več.
• Loricifera: nov filum, odkrit v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. So mikroskopske, 100-485 μm; ~100 vrst. Imajo eksoskelet, imenovan lorica, in introverto, ki se lahko umakne v deblo. Živijo na dnu vodnega stolpca, pritrjeni na gramoz. Tri vrste živijo popolnoma brez kisika. Zdaj je opisanih 37 vrst v devetih rodovih.
• Onychophora: žametni črvi. Le 110 vrst iz dveh družin je sorodnikov členonožcev.
• Členonožci: daleč največji filum. Nedavna ocena števila členonožcev na Zemlji danes znaša 3,7 milijona vrst. Sem spadajo živali s sklepnimi okončinami in eksoskeletom iz hitina. Obstaja veliko mnenj o njegovi razvrstitvi. Razporeditev, ki jo najdemo v več besedilih, je: V nekaterih besedilih je opisana kot nadrazred členonožcev (Superphylum Arthropoda): (žuželke + Myriapoda): Phyla Chelicerata, Crustacea, Uniramia (žuželke + Myriapoda).^p61 Če je Arthropoda uvrščen v filum, so njegovi podrazredi uvrščeni v subfilo:

• Trilobitomorpha: trilobiti, kambrij do perma.
• Chelicerata. Razredi Arachnida: pajki, pršice, škorpijoni. Xiphosura: podkovnjaki Limulus. Pycnogonida: morski pajki. Eurypterida: morski škorpijoni (izumrli). Opisanih je 63.000 vrst. ^p179
• Myriapoda. Razredi: Chilopoda: stonoge. Diplopoda: stonoge. Symphyla in Pauropoda: manjši skupini. ~3000 vrst. ^p187
• Hexapoda. Dva razreda zelo različnih velikosti. Insecta: žuželke,^p196 ki so najpogostejše kopenske živali in jih je po ocenah od 1,5 do 3 milijone vrst v približno 30 redih. Apterygota so žuželke brez kril. Razvoj žuželk vključuje veliko vrst ličink, tako vodnih kot kopenskih, in skoraj vedno metamorfozo. Drugi razred, Entognatha, sestavljajo tri majhne skupine.
• Raki. Razredi: Branchiopoda: slani kozice. Cephalocarida: podkovnjaki. Maxillopoda: ščinkavci, ribje uši. Ostracoda: semenske kozice. Malacostraca: jastogi, raki, kozice. Remipedia: skupina slepih podzemnih rakov, razširjena po vsem svetu, vendar omejena na obalne vodonosnike. Prva ličinka je običajno nauplius, ki mu lahko sledijo druge ličinke.

• Tardigrada: "vodni medvedi". 700 vrst mikroskopskih živali iz vlažnih ali vodnih habitatov. Zgradba je stalna: glava, štirje členi, vsak z dvema nogama. Kopenske vrste so prilagojene za preživetje v ekstremnih razmerah.

Lophotrochozoa

• Sipuncula: 150 vrst, fosilnega zapisa ni. Majhne, cevaste morske živali z dolgimi ščipalkami na sprednjem delu, ki jih je mogoče potegniti navznoter ali navzven. Usta so obdana z obročem trepalnic. Ima pelagične ličinke.
• Mollusca: velik filum po številu vrst in raznolikosti telesnih oblik; večinoma vodni. Izjemno pomemben fosilni zapis iz spodnjega kambreja. Glavni vir hrane za človeštvo, drugi za ribami. Združujejo jih plašč, mišična "noga", radula (zobni trak) in (starodavno) lupina. Število živečih vrst je ocenjeno na 50.000 do 150.000. Razredi: manjši razredi so Aplacophora, Monoplacophora in Polyplacophora. Glavni razredi so polži, glavonožci, školjke in skafopodi. Poznavanje razvoja školjk je dragoceno za prepoznavanje plasti, saj so njihovi fosili tako pogosti. Ličinke so trohofore ali veligerji (številni polži in školjke); glochidiji (nekatere sladkovodne školjke).
• Annelida: pomemben filum vodnih in kopenskih črvov. Vsaj 15.000 živečih vrst. Fosilni zapisi so šibki, evolucijska zgodovina ni dobro poznana. Razredi: Polychaeta (morski črvi), Oligochaeta (deževniki), Hirudinea (pijavke). Ličinke so trohofori ali nektohajke.
• Bryozoa, znani tudi kot Ectoprocta: vodni filum z obsežnim fosilnim zapisom (eden najpogostejših v paleozoiku). Še vedno so precej pogosti, čeprav so javnosti malo znani. Danes obstaja 5000 vrst, od katerih večina gradi apnenčasta okostja. Skoraj vse so kolonijske in vsi njihovi zooidi so kloni.
• Phoronida: Zelo majhen filum z 12 vrstami. Živijo na morskem dnu (bentoški), gradijo hitinske cevke, prekrite z blatom ali peskom, ali se vrtajo v apnenčaste kamnine. Običajno imajo horeshore v obliki lopofor s ciliatnimi čepki.
• Nemertea ali Nemertini: ploščati, nesegmentirani trakasti črvi, večinoma vodni. Imenovali so jih tudi Rhynchocoela ali proboscis črvi. Okoli 1400 vrst. Obstajajo poročila o izjemno dolgih trakastih črvih, ki pa niso potrjena. Ličinke so pilidiji.
• Platyhelminthes: ploščati črvi. Razredi: Turbellaria: prostoživeči in vodni (4500 vrst); Trematoda: parazitske gliste mehkužcev in vretenčarjev (~1500 vrst); Cestoda: trakulje, ki parazitirajo v prebavnem traktu vretenčarjev (3400 vrst); Monogenea: ektoparaziti na škrgah in koži rib (1100 vrst). Müllerjeva ličinka je značilna za prosto živeče vrste, pri parazitskih skupinah pa je lahko razvoj neposreden.
• Rotifera: vrtavke. Vretenčarji (2200 vrst) so povsod v prehodnih bazenih ter morski in sladki vodi. Značilna sta obroč trepalnic, ki obkrožajo usta, in zaščitna lorika. V filum so zdaj vključene tudi Acanthocephala, parazitske črve s trnovimi glavami.
• Brahiopoda: lupinarji, katerih fosilni zapisi segajo v kambrejo. 12 000 vrst, od katerih jih 350 še vedno živi (ali 100 po Clarksonu).^p158 Na videz so precej podobne školjkam in imajo zgornji in spodnji del lupine. Vendar je njihova notranja organizacija precej drugačna. ^p395Bili so prevladujoča obalna favna (infauna) paleozoika, vendar sta jih dve glavni izumrtji, P/Tr in K/T, močno zmanjšali. V mezozoiku so njihove obalne habitate prevzele školjke, od takrat pa so brahiopodi, razen peščice vrst, omejeni na globlje vode.
• Entoprocta: majhen filum (150 vrst) sedečih bentoških morskih živali.
• Gastrotricha: še en filum majhnih vodnih živali s približno 700 vrstami. So dvostranski s popolnim črevesjem. Pokrite so s trepalnicami in imajo dve končni žlezi. Ena žleza izloča cement, druga ga raztaplja. Njihova življenjska doba je kratka, le nekaj dni.

Deuterostomija

• Xenacoelomorpha: Skupina morskih bentoških črvov, ki jo sestavljajo tri glavne linije, ki jih opredeljujejo slepo črevo, mrežast živčni sistem in odsotnost nefridijev. O položaju te skupine na drevesu življenja se trenutno razpravlja kot o sestrski skupini vseh drugih Bilateria ali kot sestrski skupini vseh drugih Deuterostomia.

• Xenoturbellida: velikosti od 2 do 20 cm.
• Acoela: zelo majhni morski črvi (običajno manj kot 2 milimetra dolgi), ki jih najdemo v morskih in brakičnih vodah, običajno živijo v bentosu.
• Nemertodermatida: majhni morski črvi. ~11 opisanih vrst. So v tesnem sorodstvu z Acoela, vendar se razlikujejo po tem, da imajo za razliko od Acoela stalno črevesno votlino.

• Echinodermata: Ena najpomembnejših morskih ribjih družin z radialno simetrijo. 17.000 živečih vrst, ki živijo v oceanu, večinoma na morskem dnu. To je največji filum, ki je v celoti morski. Glavni razredi so precej znani. Krinoidi so "morske lilije", ostanek nekdaj velikega rodu; Asterozoa so morske zvezde, glavni plenilci školjk, in krhke zvezde. Echinozoa so morskiježki, peščeni morski ježki in morske kumare. Obstaja tudi nekaj izumrlih skupin. Fosilni zapis o iglokožcih je obsežen. Ličinke so raznolike in planktonske: pluteus (ehinoidi); dipleurula, nato bipinneria; nato brachiolaria (morske zvezde); ophiopluteus (krhke zvezde); doliolaris (morske kumare).
• Hemichordata: V večini sodobnih taksonomij so te tri skupine združene.

• Enteropneusta: želodovi črvi. Majhna, dobro opredeljena skupina s 70 morskimi vrstami. Sorodniki hordastih.
• †Graptoliti: fosilne kolonijske živali.
• Pterobranchia: majhen podvrsta dveh ali treh morskih skupin, ki običajno gradijo cevi in tvorijo majhne kolonije na morskem dnu. Imajo dolg fosilni zapis. Zooidi imajo izrazite ciliatne tipalke.

• Chordata: filum, v katerem so vretenčarji. Tako kot pri členonožcih ga nekateri taksonomisti obravnavajo kot nadrazred s tremi deli. V tem primeru imajo chordata tri podfile:

• Urochordata: plaščarji.
• Cephalochordata: lancelati, kot je nekdanji Amphioxus.
• Craniata ali Vertebrata: vretenčarji. Poznamo približno 60.000 vrst. Izraz vretenčarji zdaj običajno izključuje lamparne in morske polže, ki so vključeni v širši izraz kraniati.

Drugi Bilateria phyla

• Cycliophora: nedavno odkrita skupina drobnih živali, ki živijo na jastogih. Zaenkrat en rod in tri vrste.
• Gnathostomulida: čeljustni črvi, majhen filum majhnih morskih živali (100 vrst). So hermafroditi, živijo v blatnih bentoških habitatih, s čeljustjo lušči hrano z delcev.
• Chaetognatha: puščični črvi. Le okoli 120 vrst, vendar jih je ogromno v planktonu; nekatere so bentoške. So plenilci, dolgi do 12 cm. Uporabljajo nevrotoksin, s katerim omamijo plen.
• Orthonectida: majhen filum zajedavcev morskih nevretenčarjev.

Ne-Bilateria

• Cnidaria: velik filum z obsežnim fosilnim zapisom. 10.000 živečih vrst. Vodni, večinoma morski, pet razredov:

• Anthozoa (morske anemone, korale)
• Scyphozoa (prave meduze)
• Cubozoa (školjke)
• Staurozoa (meduze s peclji).
• Hydrozoa: hidroidi

• Placozoa: Dve opisani vrsti: Trichoplax adhaerens, odkrita leta 1883, in ``Hoilungia hongkongensis```. Majhne, približno 2 mm, vodne, prehranjujejo se z bakterijami, enoceličnimi algami in protozoji.

• Ctenophora: grebenaste školjke. ~200 opisanih vrst, vodne, vse morske, navadno prozorne z osmimi vrstami zlepljenih trepalnic. Večinoma pelagične, vendar tudi nekaj bentoških vrst.

• Porifera: spužve. 5000 vrst, večinoma morske, vendar tudi nekaj sladkovodnih vrst, imajo ovratne celice z dolgimi trepalnicami. So sedeče, imajo diferenciacijo celic. Skelet je iz spongina ali apnenca CaCO ₃, ali silicija SiO ₂.

Vsaj 21 vrst je izključno vodnih, nekaj drugih pa živi v skoraj vodnih habitatih na kopnem. Nobeden ni v celoti kopenski. To priča o pomenu vode za življenje, zlasti morja. Dokaj gotovo je, da so vsi filali nastali v morju ali vsaj v vodi. Večina se je prvič pojavila v kambriju ali ediakaranu. Večina mehkoceličnih organizmov je pustila le malo fosilov.

Fila lahko razvrstimo v skupine glede na dokaze o njihovih evolucijskih odnosih. Zgornji seznam združuje podobne skupine.

Takšna megataksonomija postaja vse bolj prepričljiva, ko analiza zaporedja DNK napreduje skozi posamezne filale. Nekatere povsem fosilne skupine so še vedno umeščene na podlagi anatomije in zdravega razuma, ne pa trdnih molekularnih dokazov. Dober primer so trilobiti. Njihov položaj v Arthropoda temelji le na dvostranski simetriji in eksoskeletu. Te skupine so podrobneje obravnavane v referencah na tej strani.

Prednost te tabele je, da jo je mogoče razvrščati. Terminologija se ponekod razlikuje od zgornjih opisov. Poleg tega so zaradi navajanja samo živih vrst za večino fitilov tisti z veliko fosilnimi najdbami (kot so Bryozoa in brahiopodi) uvrščeni nižje, čeprav so bili v paleozoiku pomembni vodni organizmi.

Ta seznam je v pomoč pri branju starejše literature, v kateri so morda uporabljeni zastareli izrazi.