Dvojnice (morske perutnice ali Urochordata) so podvrsta kordatnih (Chordates).

So morski filtratorji: hranijo se predvsem s planktonom. Imenujejo se plaščarji, ker odraslo obliko pokriva usnjata tunika. Ta tunika podpira in ščiti žival. Odrasli osebki so sedeči, prilepljeni na skale.

Mnoge plaščarice so v odrasli fazi kolonialne ali polkolonialne. Gre za precej veliko skupino, ki obsega približno 3.000 vrst. Odrasli živijo večinoma na morskem dnu, v litoralnem pasu.

Značilnosti in pomen

Dvojnice so značilne po prisotnosti tunike — zunanjega, pogosto vlaknatega ovoja, ki vsebuje snov tunicin (podoben celulozi). So učinkoviti filtratorji: z uporabo sifonov in obsežne žrelne košare (pharyngeal basket) prečrpajo vodo, ujamejo delce in jih prenesejo v prebavni trakt. S tem imajo pomembno vlogo pri kroženju hranil in čiščenju morskih voda.

Anatomija in razvoj

  • Larvalna stopnja: mladiči (tadpole‑podobne ličinke) imajo notohord (hrbtenico), rep in centralni živčni sistem — lastnosti, ki povezujejo dvojnice s preostalimi kordati. Ta oblika je gibljiva in kratkotrajna.
  • Metamorfoza: ličinke se priklenejo na podlago, rep in notohord se delno ali popolnoma resorbirata, živčni sistem se reorganizira in razvije se odrasla, običajno sedeča oblika z razvito žrelno košaro in tuniko.
  • Endostil in mucilij: endostil v žrelnem prostoru izloča mucilij (sluz), ki ujame planktonske delce in jih vodi v prebavo.
  • Razen plaščaric (Ascidiacea): red Urochordata vključuje tudi plavajoče skupine, kot so Thaliacea (salpe) in Appendicularia (larvacei), ki ohranijo rep in notohord kot odrasli in so planktonične.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Dvojnice imajo raznolik reprodukcijski repertuar. Velik del vrst je hermafroditnih in se razmnožuje spolno z zunanjim ali notranjim oploditvijo; nekateri rodovi izločajo gamete v vodo, drugi razvijajo zarode v materinski votlini. Kolonialne vrste pogosto razmnožujejo tudi nespolno z brstenjem (buddingom), kar omogoča hitro širjenje kolonije in regeneracijo.

Tipičen življenjski cikel: oplojeno jajčece → svobodna ličinka (kratek planktonski stadij) → prilip na podlago → metamorfoza v odraslo, običajno sedečo obliko. Pri planktoničnih tunikatih (npr. salpe) je cikel prilagojen pelagičnemu življenju in vključuje hitre generacijske zamenjave.

Distribucija in habitat

Dvojnice naseljujejo skoraj vse morske habitate — od plitvega litoralnega pasu do globokomorskih okolij. Največ vrst živi pritrjeno na trdih podlagah (skale, školjke, obale ladij), medtem ko druge vrste plavajo v odprtem morju. Nekatere kolonialne vrste tvorijo obsežne preproge na morskem dnu ali privezanih strukturah.

Ekološki in gospodarski pomen

  • Dvojnice so pomembni filtratorji, s čimer vplivajo na prosojnost vode in razpoložljivost hranil v bentičnih ekosistemih.
  • Kolonialne vrste lahko povzročijo biofouling na ladijskih trupih, pomolih in v akvakulturi, kar predstavlja gospodarski problem.
  • Nekatere vrste so invazivne in lahko spreminjajo lokalne bentične skupnosti.
  • Tunikati so zanimivi tudi za raziskave evolucije, saj so po sodobnih molekularnih študijah tesno sorodni vretenčarjem in pomagajo razumeti izvor hrbtenjače.

Opazovanje in varstvo

Za opazovanje dvojnic so uporabni potapljači, potopne kamere in vzorčenje pri plimi. Ker mnoge vrste reagirajo na spremembe kakovosti vode, jih uporabljamo kot bioindikatorje za spremljanje zdravja morskih habitatov. Hkrati so nekateri habitati, kjer uspevajo redke ali endemične vrste plaščaric, občutljivi in zahtevajo varstvo pred onesnaževanjem in posegi.

Skupaj predstavljajo dvojnice raznoliko, ekološko pomembno skupino kordatov z zanimivim življenjskim ciklom, ki povezuje značilnosti ličink (kordatov) s pogosto sedečim življenjem odraslih osebkov.