Salp je planktični plaščar v obliki sodčka.
Opis in gibanje
Salpe imajo prozorno, želatinasto telo v obliki cevestega sodčka z enim ali več sifoni (odprtimi konci). Premikajo se z ritmičnimi kontrakcijami mišičja svojega telesa, s katerimi potisnejo vodo skozi notranjost in ustvarijo reaktivni pogon. Ta način premikanja je izjemno učinkovit in omogoča hitro plavanje ter oblikovanje dolgih verig posameznikov, ki se gibljejo skupaj.
Prehranjevanje
Salp črpa vodo skozi notranje filtre in se hrani s fitoplanktonom. V notranjosti imajo sluzasto filtrirno mrežo (mucus net), ki ujame zelo drobne delce — poleg fitoplanktona lahko zajamejo tudi mikrozooplankton in bakterije. Zaradi visoke učinkovitosti filtracije so pomembni pri odstranjevanju primarne biomase iz povodnih slojev morja.
Življenjski cikel in razmnoževanje
Salpe imajo kompleksen življenjski cikel z izmenjavo generacij: samotne oblike (oozoidi) se aseksualno razmnožujejo z brstenjem in proizvedejo verigo (kolonijo) množice potomcev (blastozooidov), ti pa se spolno razmnožujejo in tvorijo nove samotne oblike. Zarodki pri plaščarjih pogosto kažejo značilnosti tipa Chordata, kot je struna v zgodnjih razvojnih stadijih.
Ekologija, razširjenost in pomen
Salpe so pogoste v vseh morjih in oceanih, a so še posebej številčne v hladnih obalnih in odprtomorskih območjih. Največ jih je v Južnem oceanu (v bližini Antarktike), kjer lahko tvorijo ogromne jate in včasih prekašajo v številu celo krila. V ugodnih razmerah se hitro množijo in nastanejo masivni cveti salp.
Salpe igrajo pomembno vlogo v biološkem ogljikovem črpalu: hitro proizvedejo goste fekalne granulje in občasno potopijo velike mase mrtvih teles, kar prenaša organsko snov v globlja vodna območja in pomaga pri odstranjevanju ogljika iz površinskega vodenega sloja. Nekatere vrste so tudi bioluminescentne. Njihovi glavni plenilci so ribe, ptice in drugi morskih organizmi, v nekaterih ekosistemih pa lahko vplivajo na razpoložljivost hrane za druge filtratorje.
Taksonomija in primerjava z drugimi skupinami
Čeprav so salpe s svojo preprosto obliko telesa in vedenjem podobne meduzam, so v resnici hordasti organizmi. To pomeni, da so živali s hrbtnim živčnim mozgom. So sorodne vretenčarjem, živalim s hrbtenico. Bolj točno spadajo med plaščarje (podfilum Tunicata), v razred Thaliacea, ki vključuje prostoživeče pelagične oblike kot so salpe.
Pomen za človeka
Salpe nimajo večje neposredne gospodarske vrednosti, vendar so pomembne za razumevanje morskih ekosistemov, ciklov hranil in transporta ogljika v oceanih. Občasne velike populacijske eksplozije lahko vplivajo tudi na ribištvo in lokalne verige prehranjevanja.
Opomba: posamezne vrste salp se razlikujejo po velikosti, življenjskem ciklu in ekologiji; pri natančnejšem preučevanju določenih rodov ali vrst so potrebne podrobne taksonomske in ekološke študije.
