Tiranozaver (znanstveno ime Tyrannosaurus rex) je bil velik plenilski dinozaver iz zgornje krede, ki je živel pred približno 68 do 66 milijoni let. Spadal je v družino Tyrannosauridae in je eden najbolje poznanih dinozavrov zaradi številnih dobro ohranjenih fosilov in številnih raziskav.

Zgradba in velikost

Tiranozaver je bil dvonožni mesojedec z masivno lobanjo, ki jo je uravnaval dolg in težak rep. Ocenjena dolžina odraslih primerkov je običajno med 11 in 13 metri, višina do bokov okoli 4 metre, teža pa po sodobnih ocenah večinoma med 5 in 9 tonami (natančna ocena se razlikuje glede na metodo). Lobanja je bila mogočna (do okoli 1,2–1,5 m), opremljena z velikimi, robustnimi zobmi zasnovanimi za raztrganje mesa in lomljenje kosti.

V primerjavi z velikimi in močnimi zadnjimi okončinami so bile njegove sprednje okončine majhne, vendar sorazmerno močne za svojo velikost. Imele so dva krempljasta prsta in verjetno niso bile popolnoma neuporabne — morda so služile pri prijemanju plena ali pri dvigovanju telesa pri vstajanju.

Gibanje, moč in čutila

Tyrannosaurus je imel močne zadnje noge, ki so mu omogočale podporo ogromne mase in premikanje po tleh; vprašanje, kako hiter je bil, ostaja predmet razprav. Biomehanske študije kažejo, da je verjetno lahko dosegal razmeroma zmerne hitrosti za svojo velikost (pomemben faktor je bila masa), a ni bil hiter tekmovalec kot manjši teropodi.

Imel je izredno močno ugrizno silo: ocenjene vrednosti ugrizne sile so v razponu desetih do nekaj desetih kilonewtonov, kar mu je omogočalo lomljenje kosti in drobljenje trdega tkiva. Tudi čutila so bila dobro razvita — velike oči z delnim binokularnim vidom so lahko zagotavljale dobro zaznavanje razdalj, zelo razvit voh pa je nakazoval sposobnost sledenja vonju na daljavo.

Prehrana, vedenje in socialnost

Razpravlja se o tem, ali je bil lovec ali mrhovinar. Tako kot večina današnjih dominantnih mesojedcev, kot so levi in hijene, je bil tiranozaver morda oboje: sposoben aktivnega lova na velike rastlinojede dinozavre in tudi podrejanja ali prehranjevanja z ostanki. Njegova kombinacija močne čeljusti, velikih zob in čutil kaže na oportunističen plenilec, ki je izkoriščal različne vire hrane.

Možno je, da so nekateri tiranozavri tvorili skupine ali vsaj občasno sodelovali (npr. pri lovu ali hranjenju), vendar so dokazi za kompleksno socialno vedenje še nepopolni in pogosto predmet interpretacij.

Rast, razvoj in koža

Študije rasti na osnovi histologije kosti kažejo, da je Tyrannosaurus doživljal hitro rastno fazo v adolescenci, ko je pridobil največjo maso v razmeroma kratkem obdobju. Mladi osebki so bili sorazmerno vitkejši in bolj agilni kot odrasli.

Vprašanje, ali je bil pokrit s perjem, ostaja odprto: nekateri sorodniki tiranosavrov so imeli filamentozno perje, zato znanstveniki domnevajo, da so bili mlajši jedinci lahko delno pokriti s perjem, medtem ko so odrasli morda imeli bolj razmeroma golo, luskinasto kožo s področji perja ali dlačic. Trdni dokazi o obsegu perja pri odraslih T. rex pa so še omejeni.

Fosili in pomembni primerki

Najdenih je bilo več kot 30 primerkov Tyrannosaurus rex. Nekateri med njimi so skoraj popolni skeleti — znani primerki vključujejo nekatere muzejske eksponate brez povezave na to besedilo — in pri vsaj enem od teh primerkov so našli tudi mehka tkiva in beljakovine, kar je spodbudilo raziskave molekularne paleontologije (npr. delo Mary Schweitzer in sodelavcev). Takšna odkritja so pripomogla k razumevanju biologije, tkivne konservacije in možnosti rekonstruiranja genomskih oz. proteomskih signalov v fosilih.

Raziskujejo njegovo biologijo, življenjsko pot in biomehaniko. Nekatere glavne teme vključujejo prehranjevalne navade, fiziologija (vključno z rastjo in metabolizmom) in morebitno hitrost Tyrannosaurus rex.

Taksonomija in sorodniki

Vrsta Tyrannosaurus rex je najbolje poznana iz Severne Amerike, zlasti iz srednjih in zahodnih skalnih enot (Laramidia). Nekateri znanstveniki menijo, da je Tarbosaurus bataar iz Azije druga vrsta tiranozavra ali pa zelo blizu sorodnik, drugi pa ga uvrščajo v ločen rod. Razprave o sorodstvenih razmerjih znotraj skupine Tyrannosauridae se nadaljujejo in temeljijo na novih najdbah in kladističnih analizah.

Življenjski prostor in izumrtje

Tyrannosaurus je naseljeval raznolike okoljske tipe — obrečne ravnice, poplavna območja in gozdnate preddele — kjer je imel dostop do velikih rastlinojedih dinozavrov. Izumrtje Tyrannosa in drugih dinozavrov na koncu krede (približno 66 milijonov let nazaj) je povezano s velikim globalnim dogodkom, vključno s trkom asteroida (Chicxulub) in posledičnimi ekološkimi spremembami, ki so močno spremenile podnebje in habitate.

Čeprav ostaja veliko neodgovorjenih vprašanj, je Tyrannosaurus rex zaradi svoje velikosti, moči in številnih dobro ohranjenih fosilov še naprej osrednjega pomena za razumevanje ekologije in evolucije velikih kopenskih plenilcev.