Binokularni vid
Binokularni vid je vid, pri katerem se uporabljata obe očesi skupaj. Lahko pomeni, da imamo dve očesi namesto enega, najpogosteje pa pomeni, da imamo vidno polje, ki ga možgani sestavijo na podlagi podatkov iz obeh oči. To je standardna oprema vretenčarjev in številnih drugih vrst živali.
Ljudje imamo z dvema očesoma največje vodoravno vidno polje približno 200 stopinj. Približno 120 stopinj je binokularno vidno polje (vidita ga obe očesi), dve stranski polji po približno 40 stopinj pa vidi samo eno oko.
Naš sistem vida uporablja paralakso za natančne informacije o globini, ki se imenujejo stereopsis. Takšen binokularni vid običajno spremlja enotnost vida ali binokularna fuzija, pri kateri vidimo eno sliko, čeprav ima vsako oko svojo sliko predmeta.
Stereopsis je vtis globine, ki ga dobimo, ko gledamo prizor z obema očesoma. Pri binokularnem gledanju prizora se zaradi različnega položaja oči na glavi v obeh očeh ustvarita dve nekoliko različni podobi prizora. Te razlike dajejo informacije, ki jih možgani uporabijo za izračun globine v vidnem prizoru. Izraz "stereopsis" se pogosto uporablja kot kratica za "binokularni vid", "binokularno zaznavanje globine" ali "stereoskopsko zaznavanje globine", čeprav se lahko vtis globine, povezan s stereopsis, ustvari tudi pod drugimi pogoji, na primer ko opazovalec med gibanjem gleda prizor samo z enim očesom. Gibanje opazovalca povzroči razlike v posamezni sliki na mrežnici, ki so podobne binokularni dispariteti; to se imenuje gibalna paralaksa.
Par orlovih oči.
Zorno polje goloba (tipičnega plena) v primerjavi z vidnim poljem sove (tipičnega plenilca)
Vidno polje in gibanje oči
Nekatere živali, navadno plenilske, vendar ne vedno, imajo obe očesi nameščeni na nasprotnih straneh glave, da imajo čim širše vidno polje. Takšni primeri so zajci, bivoli in antilope. Pri teh živalih se oči pogosto premikajo neodvisno, da povečajo vidno polje. Nekatere ptice imajo 360-stopinjsko vidno polje tudi brez premikanja oči.
Druge živali, običajno, vendar ne vedno plenilske, imajo obe očesi nameščeni na sprednjem delu glave, kar omogoča binokularni vid in zmanjšuje vidno polje v korist stereopsije. Primeri so ljudje, orli, volkovi in kače.
Nekatere plenilske živali, zlasti velike, kot so kačenci in kiti ubijalci, imajo obe očesi nameščeni na nasprotnih straneh glave. Tudi druge živali, ki niso nujno plenilci, kot so sadni netopirji in številni primati, imajo oči obrnjene naprej. To so običajno živali, ki potrebujejo natančno razločevanje/opazovanje globine; binokularni vid na primer izboljša sposobnost izbiranja izbranega sadeža ali iskanja in prijemanja določene veje.
Pri živalih, ki imajo oči obrnjene naprej, se oči običajno premikajo skupaj. Nekatere živali uporabljajo obe strategiji. Na primer škorec ima bočno nameščene oči, ki pokrivajo široko vidno polje, vendar jih lahko tudi premika skupaj, da so usmerjene naprej, tako da se njihova polja prekrivajo, kar omogoča stereopsis. Izjemen primer je kameleon, ki ima oči nameščene na stolpičih in se gibljejo neodvisno druga od druge, navzgor ali navzdol, levo ali desno. Kljub temu lahko kameleon pri lovu obe očesi usmeri na en predmet.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je binokularni vid?
O: O binokularnem vidu govorimo takrat, ko obe očesi skupaj ustvarita vidno polje, ki ga sestavijo možgani z vnosom iz obeh oči.
V: Kolikšen del vodoravnega vidnega polja lahko človek vidi z dvema očesoma?
O: Ljudje imajo z dvema očesoma največje vodoravno vidno polje približno 200 stopinj.
V: Kaj omogoča paralaksa v smislu informacij o globini?
O: Paralaksa zagotavlja natančne informacije o globini, ki se imenujejo stereopsis.
V: Kaj je binokularna fuzija?
O: O binokularni fuziji govorimo takrat, ko vidimo eno samo sliko, čeprav ima vsako oko svojo sliko predmeta.
V: Kaj je stereopsis?
O: Stereopsis je vtis globine, ki ga dobimo, ko gledamo prizor z obema očesoma. Za izračun globine v vidnem prizoru uporablja razlike v slikah, ki jih vidita obe očesi.
V: Kako deluje gibalna paralaksa?
O: Paralaksa gibanja deluje tako, da sčasoma ustvarja razlike v posamezni sliki na mrežnici, podobno kot binokularna dispariteta, ko opazovalec med gibanjem gleda prizor samo z enim očesom.
