Paralaksa
Paralaksa je zaznana sprememba položaja predmeta, ki ga vidimo z dveh različnih krajev.
V astronomiji je letna paralaksa edini neposredni način za merjenje razdalje do zvezd zunaj sončnega sistema. V bistvu je paralaksa zaznavni pojav premikanja, ki se pojavi, ko predmet gledamo z različnih položajev.
Meri se s kotom med dvema opazovalnima črtama. Bližnji predmeti imajo večjo paralakso kot bolj oddaljeni predmeti, če jih opazujemo z enakih položajev, zato lahko paralakso uporabimo za določanje razdalj.
Astronomi uporabljajo načelo paralakse za merjenje razdalj do nebesnih teles, vključno z Luno, Soncem in zvezdami zunaj Osončja. Pri tem izraz "paralaksa" pomeni kot med dvema vidnima črtama do zvezde.
Astronomske meritve položaja se izvajajo v različnih letnih časih. Ker je Zemljina orbita natančno znana, lahko izračunamo razdaljo od položaja 1 do položaja 2. Natančno se lahko izmeri kot od obzorja do objekta. Tako dobimo trikotnik, katerega izhodišče in koti so natančno znani. Iz trikotnika se s trigonometrijo izračuna razdalja in izrazi v parsekih.
Metoda je neuspešna le pri objektih, ki so tako oddaljeni, da je Zemljina tirnica premajhna, da bi dobili dovolj velik kot paralakse za natančno merjenje. Ta razdalja je približno 100 svetlobnih let. Astronomi so izumili različne načine za rešitev te težave, vendar nobeden ni tako natančen, kot je metoda paralakse za relativno bližnja telesa. To je osnova za lestev kozmičnih razdalj s tehnikami za izračun večjih razdalj.
Med letoma 1989 in 1993 je satelit Hipparcos opravil meritve za več kot 100.000 bližnjih zvezd. Gaia (vesoljsko plovilo) naj bi opravila podobne meritve za približno milijardo zvezd.
Številne živali, tudi ljudje, imajo dve očesi, ki omogočata zaznavanje globine; to imenujemo stereopsis. Ker sta obe očesi na različnih mestih na glavi, je to osnova za samodejno zaznavanje razdalje. To zaznavamo kot običajen tridimenzionalni prizor.
Primer paralakse predmeta na oddaljenem ozadju zaradi spremembe lokacije. Ob pogledu z "gledišča A" se zdi, da je predmet pred modrim kvadratom. Ko pogled spremenimo na "točko B", se zdi, da se je predmet premaknil pred rdeči kvadrat.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je paralaksa?
O: Paralaksa je zaznana sprememba položaja predmeta, ki ga vidimo z dveh različnih krajev. Meri se s kotom med dvema opazovalnima črtama in se lahko uporablja za določanje razdalj.
V: Kako se paralaksa uporablja v astronomiji?
O: V astronomiji je letna paralaksa edini neposredni način za merjenje razdalje do zvezd zunaj sončnega sistema. Astronomi uporabljajo načelo paralakse za merjenje razdalj do nebesnih teles, vključno z Luno, Soncem in zvezdami zunaj Osončja.
V: Kako izračunamo razdaljo s pomočjo paralakse?
O: Astronomske meritve položaja se izvajajo v različnih letnih časih. Ker je Zemljina orbita natančno znana, lahko izračunamo razdaljo od položaja 1 do položaja 2. Natančno se lahko izmeri kot od obzorja do objekta, s čimer dobimo trikotnik, katerega osnovna črta in koti so natančno znani. Iz tega trikotnika lahko s trigonometrijo izračunamo razdalje, izražene v parsekih.
V: Ali obstajajo kakšne omejitve pri uporabi paralakse za merjenje oddaljenih objektov?
O: Da, ne uspe pri objektih, ki so tako oddaljeni, da je Zemljina orbita premajhna za dovolj velik kot paralakse za natančne meritve - približno 100 svetlobnih let ali več. Izumljene so bile tudi druge metode, vendar nobena ni tako natančna kot paralaksa za relativno bližnje objekte.
V: Kateri satelit je bil v letih 1989-1993 uporabljen za merjenje bližnjih zvezd?
O: V tem obdobju je satelit Hipparcos opravil meritve več kot 100 000 bližnjih zvezd.
V: Katero vesoljsko plovilo bo opravilo podobne meritve kot Hipparcos? O: Gaia (vesoljsko plovilo) bo opravilo podobne meritve približno milijarde zvezd.
