Zajci so sesalci iz reda Lagomorpha. Včasih so jih uvrščali med glodavce, zdaj pa jih uvrščamo v red Lagomorpha skupaj s piki in zajci.
Domači kunci izvirajo iz Evrope, zdaj pa živijo v številnih delih sveta. Živijo v družinskih skupinah in se prehranjujejo z zelenjavo, včasih s travo, senom in korenjem. V naravi ti kunci živijo v norah, ki jih pogosto imenujemo brlogi. Zajce pogosto gojijo kot domače živali.Bombažni zajci izvirajo iz Severne Amerike.
Samec zajca se imenuje samec, samica pa samica. Zajčji mladič se imenuje mladiček. Kit je kratica za mačka. Nosečnost zajcev traja približno 31 dni. Samica ima lahko do 10-12 mladičev, zelo redko se zgodi, da je mladičev kar 16, zelo redko pa je mladič en sam. Nekateri ljudje imajo kunce kot hišne ljubljenčke. Zajce gojijo tudi zaradi mesa. Po biološki klasifikaciji so zajci enaki zajcem.
Ker so kunci plenilske živali, so na odprtem prostoru previdni. Če začutijo nevarnost, se ustavijo in opazujejo. Zajčji vid ima zelo široko vidno polje, vključno s pregledovanjem nad glavo. Njihovi sovražniki so lisice, volkovi, kojoti, risi, pume, orli, udomačeni psi, medvedi, rakuni, skunki, jazbeci, sove, norci, podlasice in kače. Znano je tudi, da ljudje streljajo zajce. Pobegnejo v svojo brlog, kjer so bolje zaščiteni. Zajci imajo zapleteno družbeno strukturo in podobno kot psi imajo hierarhijo. Zajčja ušesa imajo verjetno več funkcij. Glavna funkcija je opozarjanje na plenilce, lahko pa se uporabljajo tudi za signalizacijo in uravnavanje temperature....
Biologija in raznolikost
Zajci (kunci) so rastlinojedci z značilnim telesnim zgradbo: močne zadnje okončine za hitre skoke, dolga ušesa za dober sluh in oči nameščene ob straneh glave, kar omogoča široko vidno polje. Red Lagomorpha vključuje družino Leporidae (kunci in zajci) ter družino Ochotonidae (piki). Domači kunec (Oryctolagus cuniculus) izhaja iz evropske populacije in je bil razširjen v druge dele sveta s strani človeka; nekatere vrste, kot so cottontail oziroma »bombažni« zajci, pa so avtohtone v Severni Ameriki.
Vedenje in socialna struktura
Zajci so pogosto družabne živali in živijo v skupinah (npr. brlogih ali gnezdiščih). V družbah se vzpostavlja dominančna hierarhija; samci in samice se lahko v obstoju teritorijev razlikujejo po vedenju. So nočne ali crepuscularne vrste (aktivne ob mraku in zori), vendar se aktivnosti spreminjajo glede na nevarnost in prehrano.
Obrambo pred plenilci: ker so zajci pogosta tarča plenilcev, imajo razvite obrambne strategije: zamrznejo in opazujejo, bežijo z zelo hitrimi in gibčnimi skoki, skrijejo se v brloge ali gostih ruševinah. Njihov širok vid jim omogoča, da zaznajo gibanje skoraj iz vseh smeri (vendar imajo slepo piko tik pred nosom).
Čutila in fiziologija
Ušesa služijo predvsem za zaznavanje zvoka in sprožanje hitrega odziva na nevarnost, prav tako pa pomagajo pri uravnavanju telesne temperature (širjenje ali stiskanje krvnih žil v ušesih). Zajci izvajajo tudi cecotrofijo (ponovno prehranjevanje s cecotrofi — posebne mehke blato oblike), kar jim omogoča boljšo absorpcijo hranil, zlasti vitaminov in mikroelementov, ki nastanejo s fermentacijo v črevesju.
Razmnoževanje
Veliko vrst zajcev ima kratko obdobje brejosti; pri domačih kuncih je povprečje približno 28–33 dni (običajno okoli 31 dni). Samica lahko skoti več leg na leto; velikost legla je zelo variabilna, običajno 4–12 mladičev, v nekaterih vrstah ali pri določenih pogojih pa tudi več. Mlade pri zajcih praviloma nimajo dolgega odvisnega obdobja, vendar jih je treba varovati pred mrazom in plenilci.
Pomembno biološko dejstvo: pri zajcih je pogosto prisotna sposobnost ovulacije po parjenju (inducirana ovulacija), kar poveča verjetnost zanositve ob parjenju.
Vzgoja in skrb za domače kunce
- Stanovanje: kunec potrebuje dovolj prostora za gibanje in skakanje. Celica ali ograjeno bivališče naj bo dovolj veliko, z varnim in suhim ležiščem (sen, stelja). Če je kunec prosto v stanovanju, poskrbite za varstvo kablov in nevarnih predmetov.
- Hrana: glavna sestavina prehrane je kakovostno seno (največji delež), sveža voda je vedno na voljo. Dnevno dodajamo svežo zelenjavo (npr. listnata zelenjava), koncentrirana krma oziroma peleti naj bodo omejeni glede na starost in velikost, sladkarije in škodljiva živila (čokolada, preveč sadja) so prepovedani.
- Veterinarska oskrba: sterilizacija/ kastracija se priporoča pri domačih kuncih (zmanjša agresijo, prepreči neželeno razmnoževanje in nekatere bolezni). Cepljenje proti boleznim, kot so virusna hemoragična bolezen (RHD) in mixomatoza, je v mnogih državah priporočljivo ali obvezno.
- Higiena in nega: dolgoha pasma zahteva redno krtačenje. Preprečevanje parazitov in nadzor stanja zob sta ključna — zobna rast je pri zajcih neprestana in lahko pride do zlomov ali prerastkov zob, kar povzroča prehranske težave.
- Varnost: kunce je treba varovati pred domačimi psi in mačkami ter pri zunanjem zadrževanju pred plenilci in ekstremnimi vremenskimi razmerami.
Zdravje in pogoste težave
Pogoste zdravstvene težave vključujejo zobne motnje, gastrointestinalno zastojo (GIT stasis), okužbe dihal, parazite in >t. i. flystrike (napad muh na umazano ali poškodovano kožo). Znaki bolezni so zmanjšan apetit, manj gibanja, spremenjeno blato in neobičajno vedenje — v takih primerih takoj poiščite veterinarja, specializiranega za male sesalce.
Življenjska doba in etika rejo
Življenjska doba domačih kuncev je običajno od 8 do 12 let, včasih tudi dlje, če so dobro negovani. Divji zajci imajo bistveno krajše povprečje preživetja zaradi plenilcev, bolezni in okoljskih dejavnikov. Pri razmnoževanju domačih živali je odgovorno načrtovanje in skrb za dobrobit mladičev ključnega pomena — neodgovorno razmnoževanje vodi v preobremenjenost zavetišč in trpljenje živali.
Če imate kunca kot hišnega ljubljenčka, se pred nakupom ali sprejemom pozanimajte o potrebah vrste/pasme, poiščite zaupanja vrednega vzreditelja ali zavetišče ter zagotovite ustrezno veterinarsko oskrbo in okolje, ki omogoča varno, aktivno in zdravo življenje.
