Znanstvena klasifikacija živih bitij
Biološka klasifikacija je način, kako biologi razvrščajo organizme v skupine.
Klasifikacija izhaja iz Aristotela, ki je izumil sistem z več vrstami. Velik vpliv je imel Carolus Linnaeus, ki je populariziral zamisel o binomski nomenklaturi z dvodelnim imenom, ki označuje rod in vrsto. Človeška vrsta se imenuje Homo sapiens. Imena vrst so pogosto natisnjena v ležečem tisku, čeprav to ni obvezno (to velja tudi za imena rodov itd., itd.).
Biološka klasifikacija je znana tudi kot taksonomija. Je znanost in se je, tako kot večina drugih znanosti, sčasoma razvila. V različnih obdobjih so bila sprejeta različna načela in neredko so različni znanstveniki uporabljali različne metode. Od začetka 20. stoletja naj bi razvrščanje v skupine ustrezalo darvinističnemu načelu skupnega porekla. Dandanes so priljubljene molekularne evolucijske študije, ki kot podatke uporabljajo analizo zaporedja DNK. To pogosto imenujemo "filogenetika", ki je veja ali oblika kladizma. Ta pristop ustvari evolucijsko drevo življenja (biologije) in za odločanje o vejah taksonomije uporablja znake (lastnosti).
Včasih so si organizmi, ki jih uvrščamo v isto skupino (takson), podobni; takšna podobnost ni nujno naključje. Lahko je posledica skupnega porekla iz skupnega prednika.
Hierarhija pomembnih nazivov
Homologija
Homologne lastnosti so podobnosti, ki so posledica skupnega rodu. Razlikujejo se od lastnosti, ki so analogne. Na primer, ptice in netopirji imajo sposobnost letenja, vendar jih zaradi tega ne moremo uvrstiti skupaj, saj je niso podedovali od skupnega prednika.
Kljub vsem drugim razlikam med njimi je dejstvo, da netopirji in kiti hranijo svoje mladiče z mlekom, ena od značilnosti, na podlagi katere jih uvrščamo med sesalce, saj so ga podedovali od skupnega prednika.
Ko se je razvil sedanji sistem poimenovanja živih bitij, je bila latinščina najbolj razširjen jezik po vsem svetu. Zato so takšna imena še vedno v latinščini. Tudi uradni opisi in diagnoze novih taksonov so bili in so še vedno napisani v latinščini. Zoologi za opisovanje živali dopuščajo katerikoli jezik. Od 1. januarja 2012 se lahko novi taksoni alg, gliv in rastlin opisujejo v angleščini ali latinščini.
Zaključki imen
Taksoni nad ravnijo rodu pogosto dobijo imena, ki temeljijo na "tipskem rodu" s standardno končnico. Pripone, ki se uporabljajo pri oblikovanju teh imen, so odvisne od kraljestva, včasih pa tudi od filuma in razreda, kot je prikazano v spodnji tabeli.
| Rang | Alge | |||
| Oddelek/filum | -phyta | -mycota | ||
| Pododdelek/poddružina | -phytina | -mycotina | ||
| Razred | -opsida | -phyceae | -mycetes | |
| Podrazred | -idae [sic] | -phycidae | -mycetidae | |
| Nadred | -anae | |||
| Naročilo | -ales | |||
| Podred | -ineae | |||
| Infraorder | -aria | |||
| Naddružina | -acea | -oidea | ||
| Družina | -aceae | -idae [sic] | ||
| Poddružina | -oideje | -inae | ||
| Pleme/rodbina | -eae | -ini | ||
| Podpleme | -inae | -ina | ||
Sorodne strani
- Binomska nomenklatura
- Taksonomija
- Sistematika
- Kladistika
- Molekularna evolucija
- Molekularna ura
- Filogenija
- Takson koša za smeti
- Evolucijska stopnja
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je biološka klasifikacija?
O: Biološka klasifikacija je način, kako biologi razvrščajo organizme v skupine. Znana je tudi kot taksonomija in vključuje uporabo različnih načel za razvrščanje vrst v skupine na podlagi njihovih skupnih značilnosti.
V: Kdo je izumil večrazredni sistem razvrščanja?
O: Večrazredni sistem razvrščanja je izumil Aristotel.
V: Kdo je populariziral zamisel o binomski nomenklaturi?
O: Zamisel o binomski nomenklaturi je populariziral Carolus Linnaeus, ki je uporabljal dvodelno ime, ki je označevalo rod in vrsto.
V: Kako so imena vrst običajno natisnjena?
O: Imena vrst so običajno natisnjena v ležečem tisku, čeprav to ni obvezno (to velja tudi za imena rodov itd. itd.).
V: Katere vrste študij so danes priljubljene v molekularni evoluciji?
O: Danes so priljubljene študije molekularne evolucije, ki kot podatke uporabljajo analizo zaporedja DNK. Ta pristop pogosto ustvari evolucijsko drevo življenja (biologije) in za odločanje o vejah taksonomije uporablja znake (lastnosti).
V: Zakaj so si organizmi, ki so uvrščeni v isto skupino, lahko podobni?
O: Organizmi, uvrščeni v isto skupino, so si lahko podobni zaradi skupnega porekla iz skupnega prednika in ne zaradi naključja.
