Taksonomija
Taksonomija je veja znanosti. Gre za zakone in načela razvrščanja stvari. Iz ene vrste taksonomije lahko izdelamo številne klasifikacije.
Najbolj znana vrsta taksonomije se uporablja za razvrščanje življenjskih oblik (živih in izumrlih). Vsak organizem ima znanstveno ime. To ime je del biološke klasifikacije te vrste. Ime je po vsem svetu enako, zato se znanstveniki iz različnih krajev lahko med seboj razumejo. Poleg tega ima vrsta določen položaj na drevesu življenja. Tako je vrana Corvus corone članica družine Corvidae, ki spada med ptice pevke. To je dobro dogovorjeno, vendar pa razvrstitev nekaterih skupin trenutno ni dogovorjena in pogosto se razpravlja o več razvrstitvah.
Živa bitja se delijo na tri področja: bakterije, arheje in evkarionte. Najvišji rang v domeni je kraljestvo. Vsako kraljestvo ima v sebi veliko manjših skupin, imenovanih filari. Vsak filum ima več manjših skupin, imenovanih razredi. Ta vzorec je videti kot veje na drevesu, iz katerih rastejo manjše veje. Vsaka vrsta je uvrščena v skupino zaradi tega, kaj počne, kako in s čim se prehranjuje, posebnih delov telesa itd. Na koncu vzorca so skupine (rodovi) zelo majhne. Nato vsaka vrsta v rodu dobi svoje ime.
Ko nekdo piše o živem bitju in njegovem uradnem znanstvenem imenu, napiše rodovno in vrstno ime. To je znano kot binomskopoimenovanje, ker se za vsak organizem uporabljata dve imeni. Prvo je ime rodu, drugo pa vrsta v tem rodu. Znanstveno ime domače mačke je Felis catus. Včasih je dovolj, če zapišemo F. catus.
To so glavne skupine (razredi), ki se uporabljajo v taksonomiji: Kraljestvo --> Fylum --> Razred --> Red --> Družina --> Rod --> Vrsta --> Vrsta
Nekaj mnemotehničnih izrazov (pregovorov, ki pomagajo pri zapomnitvi nečesa):
- Kralj Filip je prišel iz Velike Španije
- Kralj Filip je prišel po grozdno sodo
- Ribniki naj bodo čisti, sicer bodo žabe zbolele
Ko so ljudje začeli poimenovati vrste, se je v Evropi pogosto uporabljala latinščina. Vsa imena vrst so še vedno zapisana v latinščini. To ima nekaj prednosti. Ker latinščine ne govorijo več, je nespremenljiva in ni nikogaršnja last. S tem je odpravljena težava, da ima vsak jezik svoja imena za živali in rastline.
Znanstveniki so včasih uradni opis vsake nove vrste napisali v latinščini. Mednarodni botanični kongres je 1. januarja 2012 dovolil, da se pri opisovanju novih rastlinskih vrst poleg latinščine uporablja tudi angleščina. Mednarodni kodeks zoološke nomenklature priporoča izbiro jezika, ki je splošno razširjen in se uporablja v krajih, kjer vrsta živi.
Kladizem
Pomemben sodoben pristop k taksonomiji je kladizem. Ta pristop temelji na razvejanem (drevesu podobnem) poteku evolucije. Podobno kot tradicionalna Linnejeva klasifikacija uporablja lastnosti za odločanje o vejah klasifikacije. Vztraja pri tem, da so skupine monofiletične. Tako ptice niso razred, temveč podskupina dinozavrov. To tudi pomeni, da bi bil zgoraj opisani sistem razvrščanja odpravljen.
Kladizem ima torej drugačna načela taksonomije in ustvarja drugačno vrsto taksonomije. Odločitve, kjer je to mogoče, so podprte z analizo zaporedja DNK. Današnja biološka klasifikacija je mešanica starih linejskih in sodobnih kladističnih načel taksonomije. Deloma se hitro spreminja. Klasifikacije, ki so trenutno predstavljene v Wikipediji, so pogosto kompromis med obema sistemoma. O podrobnostih se redno razpravlja.
Nemir v taksonomiji
Danes se razvrščanje živih bitij zelo spreminja. Ta zmeda v taksonomiji je privedla do številnih alternativnih klasifikacij. Delno je posledica prehoda od linejskih h kladističnim načelom, deloma pa uporabe podatkov o zaporedju DNK v taksonomiji. Primer: izpeljane skupine, kot so ptice, ne bi smele biti razvrščene na isto raven kot skupina, iz katere so se razvile. Kljub temu so ptice tradicionalno predstavljale razred po Linnejevem sistemu.
Včasih se zaradi te zmede pojavijo razlike med povezanimi stranmi. Strani se lahko opirajo na različna sklicevanja in mnenja različnih avtorjev glede trenutno najboljše ureditve.
O razlikah med kladističnimi in taksonomskimi sistemi klasifikacije dobro govori naslednji vir:
- Grant, Verne 2003. Neskladje med kladističnimi in taksonomskimi sistemi. American Journal of Botany. 90 (9) 1263-1270. [1]
Sorodne strani
- Kladistika
- Molekularna ura
- Molekularna evolucija
- Analiza zaporedja
- Biološka klasifikacija
- Vojaška taksonomija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je taksonomija?
O: Taksonomija je veja znanosti, ki se ukvarja z zakoni in načeli razvrščanja živih bitij.
V: Kako taksonomija razvršča živa bitja?
O: Taksonomija uporablja zakone in načela za razvrščanje živih bitij v različne kategorije ali klasifikacije.
V: Katera vrsta taksonomije ustvarja več klasifikacij?
O: Iz ene vrste taksonomije lahko nastane več klasifikacij.
V: Ali je taksonomija povezana samo z živimi bitji?
O: Da, taksonomija se nanaša predvsem na razvrščanje živih bitij.
V: Ali taksonomija vključuje še kakšna druga znanstvena področja?
O: Taksonomija lahko vključuje druga znanstvena področja, kot so biologija, kemija in genetika, da bi pravilno razvrstili organizme.
V: Ali obstajajo različne vrste taksonomij?
O: Da, obstajajo različne vrste taksonomij, odvisno od organizma, ki se razvršča.
