Pravo: definicija, zgodovina, pravna država in pravni sistem

• Pogodbeno pravo določa pravila o pogodbah o nakupu in prodaji predmetov in storitev.
• Medicinsko pravo določa pravila in smernice za zdravstvene delavce, prav tako pa določa pacientove pravice.

• Privilegij zdravnika in pacienta varuje zasebne pogovore pacienta z zdravnikom, kar velja tudi za njegove osebne podatke (kot so kontaktni podatki), ki jih deli z zdravstvenim osebjem.

• Lastninsko pravo določa pravice in obveznosti, ki jih ima oseba pri nakupu, prodaji ali najemu stanovanj in zemljišč (imenovanih nepremičnine) ter predmetov (imenovanih osebna lastnina).

• Pravo intelektualne lastnine vključuje pravice, ki jih imajo ljudje nad stvarmi, ki jih ustvarijo, kot so umetnost, glasba in literatura. To se imenuje avtorske pravice. Prav tako ščiti izume, ki jih ljudje ustvarijo, in sicer s pravom, imenovanim patent. Zajema tudi pravice, ki jih imajo ljudje do imena podjetja ali prepoznavnega znaka ali logotipa. To se imenuje blagovna znamka.

• Pravo skrbništva (poslovno pravo) določa pravila za denar, vložen v naložbo, kot so pokojninski skladi, ki jih ljudje varčujejo za svojo upokojitev. Vključuje več različnih vrst prava, vključno z upravnim in stvarnim pravom.
• Z deliktnim pravom lahko ljudje uveljavljajo odškodninske zahtevke (povračilo), kadar jih nekdo poškoduje ali poškoduje njihovo premoženje.
• S kazenskim pravom vlada preprečuje, da bi ljudje kršili zakone, in kaznuje tiste, ki jih kršijo.
• Ustavno pravo se ukvarja s pomembnimi pravicami vlade in njenim odnosom do ljudi. Vključuje predvsem razlago ustave, vključno s stvarmi, kot je delitev pristojnosti med različnimi vejami oblasti.

• Sodna odredba je uradni razglas sodnika, ki opredeljuje in dovoljuje izvedbo določenih ukrepov za eno ali več strank v zadevi.

• Upravno pravo uporabljajo običajni državljani, ki želijo izpodbijati odločitve vlad. Vključuje tudi stvari, kot so predpisi in delovanje upravnih agencij.
• Z mednarodnim pravom se določajo pravila o tem, kako lahko države ravnajo na področjih, kot so trgovina, okolje ali vojaško delovanje. Primera mednarodnega prava sta Ženevska konvencija o vodenju vojne in Roerichov pakt.
• Običaji in tradicije so prakse, ki so v družbi splošno sprejete in dogovorjene, vendar pogosto niso zapisane. Običaji in tradicija se lahko uveljavljajo na sodiščih in se včasih štejejo za del pravne utemeljitve v zadevah, o katerih odločajo sodišča. V nekaterih družbah in kulturah je ali je bilo vse pravo običaj in tradicija, čeprav je to vse redkejše, čeprav so nekateri deli sveta, kjer je običaj in tradicija še vedno zavezujoča ali celo prevladujoča oblika prava, na primer plemenske dežele ali propadle države.

• Pogodbeno pravo določa pravila o pogodbah o nakupu in prodaji predmetov in storitev.
• Medicinsko pravo določa pravila in smernice za zdravstvene delavce, prav tako pa določa pacientove pravice.

• Privilegij zdravnika in pacienta varuje zasebne pogovore pacienta z zdravnikom, kar velja tudi za njegove osebne podatke (kot so kontaktni podatki), ki jih deli z zdravstvenim osebjem.

• Lastninsko pravo določa pravice in obveznosti, ki jih ima oseba pri nakupu, prodaji ali najemu stanovanj in zemljišč (imenovanih nepremičnine) ter predmetov (imenovanih osebna lastnina).

• Pravo intelektualne lastnine vključuje pravice, ki jih imajo ljudje nad stvarmi, ki jih ustvarijo, kot so umetnost, glasba in literatura. To se imenuje avtorske pravice. Prav tako ščiti izume, ki jih ljudje ustvarijo, in sicer s pravom, imenovanim patent. Zajema tudi pravice, ki jih imajo ljudje do imena podjetja ali prepoznavnega znaka ali logotipa. To se imenuje blagovna znamka.

• Pravo skrbništva (poslovno pravo) določa pravila za denar, ki je vložen v naložbo, kot so pokojninski skladi, ki jih ljudje varčujejo za svojo upokojitev. Vključuje več različnih vrst prava, vključno z upravnim in stvarnim pravom.
• Z deliktnim pravom lahko ljudje uveljavljajo odškodninske zahtevke (povračilo), kadar jih nekdo poškoduje ali poškoduje njihovo premoženje.
• S kazenskim pravom vlada preprečuje, da bi ljudje kršili zakone, in kaznuje tiste, ki jih kršijo.
• Ustavno pravo se ukvarja s pomembnimi pravicami vlade in njenim odnosom do ljudi. V glavnem vključuje razlago ustave, vključno s stvarmi, kot je delitev pristojnosti med različnimi vejami oblasti.

• Sodna odredba je uradni razglas sodnika, ki opredeljuje in dovoljuje izvedbo določenih ukrepov za eno ali več strank v zadevi.

• Upravno pravo uporabljajo običajni državljani, ki želijo izpodbijati odločitve vlad. Vključuje tudi stvari, kot so predpisi in delovanje upravnih agencij.
• Z mednarodnim pravom se določajo pravila o tem, kako lahko države ravnajo na področjih, kot so trgovina, okolje ali vojaško delovanje. Primera mednarodnega prava sta Ženevska konvencija o vodenju vojne in Roerichov pakt.
• Običaji in tradicije so prakse, ki so v družbi splošno sprejete in dogovorjene, vendar pogosto niso zapisane. Običaji in tradicija se lahko uveljavljajo na sodiščih in se včasih štejejo za del pravne utemeljitve v zadevah, o katerih odločajo sodišča. V nekaterih družbah in kulturah je ali je bilo vse pravo običaj in tradicija, čeprav je to vse redkejše, čeprav so nekateri deli sveta, kjer je običaj in tradicija še vedno zavezujoča ali celo prevladujoča oblika prava, na primer plemenske dežele ali propadle države.

Civilno pravo je pravni sistem, ki se danes uporablja v večini držav po svetu. Civilno pravo temelji na zakonodaji, ki jo najdemo v ustavah ali zakonih, ki jih sprejme vlada. Sekundarni del civilnega prava so pravni pristopi, ki so del običajev. V civilnopravnih vladah sodniki običajno nimajo veliko pristojnosti, večino zakonov in pravnih precedensov pa ustvarijo poslanci.

Splošno pravo temelji na odločitvah, ki so jih sprejeli sodniki v preteklih sodnih primerih. Izvira iz Anglije in je postalo del skoraj vseh držav, ki so nekoč pripadale britanskemu imperiju, razen Malte, Škotske, ameriške zvezne države Louisiana in kanadske province Quebec. Je tudi prevladujoča oblika prava v Združenih državah Amerike, kjer številne zakone, imenovane statute, piše kongres, veliko več pravnih pravil pa obstaja na podlagi odločitev sodišč. Začetki običajnega prava segajo v srednji vek, ko so kralja Janeza njegovi baroni prisilili k podpisu dokumenta, imenovanega Magna Carta.

Civilno pravo je pravni sistem, ki se danes uporablja v večini držav po svetu. Civilno pravo temelji na zakonodaji, ki jo najdemo v ustavah ali zakonih, ki jih sprejme vlada. Sekundarni del civilnega prava so pravni pristopi, ki so del običajev. V civilnopravnih vladah sodniki običajno nimajo veliko pristojnosti, večino zakonov in pravnih precedensov pa ustvarijo poslanci.

Splošno pravo temelji na odločitvah, ki so jih sprejeli sodniki v preteklih sodnih primerih. Izvira iz Anglije in je postalo del skoraj vseh držav, ki so nekoč pripadale britanskemu imperiju, razen Malte, Škotske, ameriške zvezne države Louisiana in kanadske province Quebec. Je tudi prevladujoča oblika prava v Združenih državah Amerike, kjer številne zakone, imenovane statute, piše kongres, veliko več pravnih pravil pa obstaja na podlagi odločitev sodišč. Začetki običajnega prava segajo v srednji vek, ko so kralja Janeza njegovi baroni prisilili k podpisu dokumenta, imenovanega Magna Carta.

Versko pravo je pravo, ki temelji na verskih prepričanjih ali knjigah. Primeri so judovska halakha, islamski šeriat in krščansko kanonsko pravo.

Do leta 1700 je bilo šeriatsko pravo glavni pravni sistem v muslimanskem svetu. V nekaterih muslimanskih državah, kot sta Savdska Arabija in Iran, celotni pravni sistemi še vedno temeljijo na šeriatskem pravu. Islamsko pravo je pogosto tarča kritik, ker so kazni za kazniva dejanja pogosto stroge. Resna kritika je sodba Evropskega sodišča, da "šeriatsko pravo ni združljivo s temeljnimi načeli demokracije".

Odločitev turške stranke Refah o "pluralnosti pravnih sistemov, ki temeljijo na religiji" in temeljijo na šeriatu, je bila razglašena za kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je odločilo, da bi načrt stranke Refah "odpravil vlogo države kot varuha pravic in svoboščin posameznika" in "kršil načelo nediskriminacije med posamezniki glede uživanja javnih svoboščin, ki je eno od temeljnih načel demokracije".

Versko pravo je pravo, ki temelji na verskih prepričanjih ali knjigah. Primeri so judovska halakha, islamski šeriat in krščansko kanonsko pravo.

Do leta 1700 je bilo šeriatsko pravo glavni pravni sistem v muslimanskem svetu. V nekaterih muslimanskih državah, kot sta Savdska Arabija in Iran, celotni pravni sistemi še vedno temeljijo na šeriatskem pravu. Islamsko pravo je pogosto tarča kritik, ker so kazni za kazniva dejanja pogosto stroge. Resna kritika je sodba Evropskega sodišča, da "šeriatsko pravo ni združljivo s temeljnimi načeli demokracije".

Odločitev turške stranke Refah o "pluralnosti pravnih sistemov, ki temeljijo na religiji" in temeljijo na šeriatu, je bila razglašena za kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je odločilo, da bi načrt stranke Refah "odpravil vlogo države kot varuha pravic in svoboščin posameznika" in "kršil načelo nediskriminacije med posamezniki glede uživanja javnih svoboščin, ki je eno od temeljnih načel demokracije".

Zgodovina prava je tesno povezana z razvojem človeških civilizacij. Staroegipčansko pravo se je razvilo 3000 let pred našim štetjem. Leta 1760 pred našim štetjem je kralj Hammurabi prevzel starodavno babilonsko pravo, ga uredil in izklesal v kamen, da bi ga javnost lahko videla na trgu. Ti zakoni so postali znani kot Hammurabijev zakonik.

Tora iz Stare zaveze je star zakon. Napisana je bila okoli leta 1280 pred našim štetjem. Vsebuje moralna pravila, kot je deset zapovedi, ki ljudem določajo, katere stvari niso dovoljene. Včasih ljudje poskušajo zakon spremeniti. Če je na primer prostitucija nezakonita, jo poskušajo narediti zakonito.

Zgodovina prava je tesno povezana z razvojem človeških civilizacij. Staroegipčansko pravo se je razvilo 3000 let pred našim štetjem. Leta 1760 pred našim štetjem je kralj Hammurabi prevzel starodavno babilonsko pravo, ga uredil in izklesal v kamen, da bi ga javnost lahko videla na trgu. Ti zakoni so postali znani kot Hammurabijev zakonik.

Tora iz Stare zaveze je star zakon. Napisana je bila okoli leta 1280 pred našim štetjem. Vsebuje moralna pravila, kot je deset zapovedi, ki ljudem določajo, katere stvari niso dovoljene. Včasih ljudje poskušajo zakon spremeniti. Če je na primer prostitucija nezakonita, jo poskušajo narediti zakonito.

V demokratičnih državah prebivalci običajno izberejo ljudi, imenovane politiki, ki jih zastopajo v zakonodajnem telesu. Primeri zakonodajnih organov so parlament v Londonu, kongres v Washingtonu, bundestag v Berlinu, duma v Moskvi in nacionalna skupščina v Parizu. Večina zakonodajnih organov ima dva domova, spodnji in zgornji dom. Za sprejetje zakona mora v vsakem domu glasovati večina poslancev. Zakonodajna oblast je tista veja oblasti, ki piše zakone in glasuje o njihovi potrditvi.

V demokratičnih državah prebivalci običajno izberejo ljudi, imenovane politiki, ki jih zastopajo v zakonodajnem telesu. Primeri zakonodajnih organov so parlament v Londonu, kongres v Washingtonu, bundestag v Berlinu, duma v Moskvi in nacionalna skupščina v Parizu. Večina zakonodajnih organov ima dva domova, spodnji in zgornji dom. Za sprejetje zakona mora v vsakem domu glasovati večina poslancev. Zakonodajna oblast je tista veja oblasti, ki piše zakone in glasuje o njihovi potrditvi.

Sodstvo je skupina sodnikov, ki rešujejo spore med ljudmi in odločajo o krivdi ljudi, ki so obtoženi kaznivih dejanj. V nekaterih pravnih sistemih sodnik ne ugotavlja krivde ali nedolžnosti, ampak namesto tega usmerja porotnike, kako naj dejstva razlagajo s pravnega vidika, porota pa na podlagi predloženih dokazov ugotovi dejstva in ugotovi krivdo ali nedolžnost obtožene osebe. Večina držav s sistemi common law in civilnega prava ima sistem pritožbenih sodišč do vrhovnega organa, kot je vrhovno sodišče ali višje sodišče. Najvišja sodišča so običajno pristojna za odpravo zakonov, ki so neustavni (ki so v nasprotju z ustavo).

Sodstvo je skupina sodnikov, ki rešujejo spore med ljudmi in odločajo o krivdi ljudi, ki so obtoženi kaznivih dejanj. V nekaterih pravnih sistemih sodnik ne ugotavlja krivde ali nedolžnosti, ampak namesto tega usmerja porotnike, kako naj dejstva razlagajo s pravnega vidika, porota pa na podlagi predloženih dokazov ugotovi dejstva in ugotovi krivdo ali nedolžnost obtožene osebe. Večina držav s sistemi common law in civilnega prava ima sistem pritožbenih sodišč do vrhovnega organa, kot je vrhovno sodišče ali višje sodišče. Najvišja sodišča so običajno pristojna za odpravo zakonov, ki so neustavni (ki so v nasprotju z ustavo).

Izvršilna oblast je središče politične oblasti. V večini demokratičnih držav je izvršilna oblast izvoljena izmed ljudi, ki so v zakonodajnem telesu. Ta skupina izvoljenih ljudi se imenuje kabinet. V Franciji, ZDA in Rusiji ima izvršilna veja oblasti predsednika, ki obstaja ločeno od zakonodajne oblasti.

Izvršilna oblast predlaga nove zakone in dogovore z drugimi državami. Poleg tega izvršilna oblast običajno nadzoruje vojsko, policijo in birokracijo. Izvršilna oblast izbira ministre ali državne sekretarje, ki nadzorujejo službe, kot sta ministrstvo za zdravje ali ministrstvo za pravosodje.

V številnih jurisdikcijah vodja države ne sodeluje pri vsakodnevnem upravljanju jurisdikcije in ima večinoma ceremonialno vlogo. Tako je v številnih državah Commonwealtha, kjer vodja države, običajno guverner, skoraj izključno deluje "po nasvetu" vodje izvršilne oblasti (npr. predsednika vlade, prvega ministra ali premiera). Glavna pravna vloga vodje države v teh jurisdikcijah je, da deluje kot kontrola ali ravnotežje proti izvršilni oblasti, saj ima vodja države redko uporabljena pooblastila za razpustitev zakonodajne oblasti, razpis volitev in razrešitev ministrov.

Izvršilna oblast je središče politične oblasti. V večini demokratičnih držav je izvršilna oblast izvoljena izmed ljudi, ki so v zakonodajnem telesu. Ta skupina izvoljenih ljudi se imenuje kabinet. V Franciji, ZDA in Rusiji ima izvršilna veja oblasti predsednika, ki obstaja ločeno od zakonodajne oblasti.

Izvršilna oblast predlaga nove zakone in dogovore z drugimi državami. Poleg tega izvršilna oblast običajno nadzoruje vojsko, policijo in birokracijo. Izvršilna oblast izbira ministre ali državne sekretarje, ki nadzorujejo službe, kot sta ministrstvo za zdravje ali ministrstvo za pravosodje.

V številnih jurisdikcijah vodja države ne sodeluje pri vsakodnevnem upravljanju jurisdikcije in ima večinoma ceremonialno vlogo. Tako je v številnih državah Commonwealtha, kjer vodja države, običajno guverner, skoraj izključno deluje "po nasvetu" vodje izvršilne oblasti (npr. predsednika vlade, prvega ministra ali premiera). Glavna pravna vloga vodje države v teh jurisdikcijah je, da deluje kot kontrola ali ravnotežje proti izvršilni oblasti, saj ima vodja države redko uporabljena pooblastila za razpustitev zakonodajne oblasti, razpis volitev in razrešitev ministrov.

Policija izvaja kazenske zakone tako, da aretira osebe, osumljene kršitve zakona. Birokrati so vladni uslužbenci in vladne organizacije, ki opravljajo delo za vlado. Birokrati delajo v okviru sistema pravil, svoje odločitve pa sprejemajo v pisni obliki.

Odvetniki so ljudje, ki so se učili o zakonih. Odvetniki svetujejo ljudem o njihovih zakonskih pravicah in dolžnostih ter jih zastopajo na sodišču. Da bi oseba postala odvetnik, mora končati dvo- ali triletni univerzitetni program na pravni fakulteti in opraviti sprejemni izpit. Odvetniki delajo v odvetniških pisarnah, za vlado, podjetja ali sami.

Civilna družba so ljudje in skupine, ki niso del vlade in si prizadevajo zaščititi ljudi pred kršitvami človekovih pravic ter varujejo svobodo govora in druge pravice posameznikov. Organizacije, ki so del civilne družbe, vključujejo politične stranke, debatne klube, sindikate, organizacije za človekove pravice, časopise in dobrodelne organizacije.

"Korporacije so med organizacijami, ki uporabljajo pravni sistem za doseganje svojih ciljev. Tako kot druge uporabljajo sredstva, kot so donacije za volilne kampanje in oglaševanje, da bi ljudi prepričale, da imajo prav. Korporacije se ukvarjajo tudi s trgovino in izdelujejo nove stvari, kot so avtomobili, uparjalniki/e-cigarete in brezpilotna zračna plovila (tj. "droni"), za katere stari zakoni niso dobro opremljeni. Korporacije uporabljajo tudi vrsto pravil in predpisov, s katerimi zagotavljajo, da jim njihovi zaposleni ostanejo zvesti (običajno so predstavljeni v pravni pogodbi) in da se vsako neupoštevanje teh pravil šteje za necivilizirano in je zato razlog za takojšnjo odpoved.

Policija izvaja kazenske zakone tako, da aretira osebe, osumljene kršitve zakona. Birokrati so vladni uslužbenci in vladne organizacije, ki opravljajo delo za vlado. Birokrati delajo v okviru sistema pravil, svoje odločitve pa sprejemajo v pisni obliki.

Odvetniki so ljudje, ki so se učili o zakonih. Odvetniki svetujejo ljudem o njihovih zakonskih pravicah in dolžnostih ter jih zastopajo na sodišču. Da bi oseba postala odvetnik, mora končati dvo- ali triletni univerzitetni program na pravni fakulteti in opraviti sprejemni izpit. Odvetniki delajo v odvetniških pisarnah, za vlado, podjetja ali sami.

Civilna družba so ljudje in skupine, ki niso del vlade in si prizadevajo zaščititi ljudi pred kršitvami človekovih pravic ter varujejo svobodo govora in druge pravice posameznikov. Organizacije, ki so del civilne družbe, vključujejo politične stranke, debatne klube, sindikate, organizacije za človekove pravice, časopise in dobrodelne organizacije.

"Korporacije so med organizacijami, ki uporabljajo pravni sistem za doseganje svojih ciljev. Tako kot druge uporabljajo sredstva, kot so donacije za volilne kampanje in oglaševanje, da bi ljudi prepričale, da imajo prav. Korporacije se ukvarjajo tudi s trgovino in izdelujejo nove stvari, kot so avtomobili, uparjalniki/e-cigarete in brezpilotna zračna plovila (tj. "droni"), za katere stari zakoni niso dobro opremljeni. Korporacije uporabljajo tudi vrsto pravil in predpisov, s katerimi zagotavljajo, da jim njihovi zaposleni ostanejo zvesti (običajno so predstavljeni v pravni pogodbi) in da se vsako neupoštevanje teh pravil šteje za necivilizirano in je zato razlog za takojšnjo odpoved.

• Ustava
• Etika
• Zakonske pravice
• Parlament
• Fizikalni zakon
• Politična ekonomija

• Ustava
• Etika
• Zakonske pravice
• Parlament
• Fizikalni zakon
• Politična ekonomija