Deset Božjih zapovedi
Deset zapovedi je niz pravil ali zakonov, ki jih je Bog dal izraelskemu ljudstvu. Zapovedi obstajajo v različnih različicah. Eno različico najdemo v Svetem pismu, v Knjigi 2. Mojzesova knjiga. Druga različica je v knjigi Horeb. V knjigi Izhod se gora imenuje gora Sinaj, knjiga Horeb pa govori o gori Horeb. Obe imeni sta verjetno različni imeni za isto goro. Pravila so bila zapisana na kamnitih ploščah. Ta pravila so pomembna za judovstvo in krščanstvo ter za vsedružbe, ki temeljijo na njunih načelih.
Včasih ta pravila imenujemo tudi dekalog (iz grščine jih lahko prevedemo kot deset izjav). Ime dekalog se prvič pojavi v Septuaginti. Izraelci so te zapovedi prejeli po odhodu iz Egipta v času vladavine faraona Tutmoseja. O zapovedih govorijo različna besedila. Večina jih je v Svetem pismu: V drugem poglavju knjige Eksodus je 20. poglavje, v tretjem poglavju knjige Deuteronomij pa 5. poglavje. Kviran omenja tablice, vendar ne navaja popolnoma enakih zapovedi. Koran se na primer v 17,23-39 začne s tem, da častimo samo Boga in spoštujemo svoje starše.
17&version=ESV BIBLJA]
Mojzes drži plošče z desetimi zapovedmi.
Mojzes, ki razbije tablice zakona, je slika Rembrandta van Rijna
Deset zapovedi v Stari zavezi Tora
Deset zapovedi v 5. Mojzesovi knjigi 5. poglavje: verzi 1-22 NKJV
5 Mojzes je poklical ves Izrael in jim rekel: "Poslušaj, Izrael, zakone in sodbe, ki ti jih danes govorim, da se jih boš naučil in jih upošteval. 2 Gospod, naš Bog, je sklenil zavezo z nami na Horebu. 3 Te zaveze Gospod ni sklenil z našimi očeti, ampak z nami, s tistimi, ki smo danes tukaj, z vsemi nami, ki smo živi. 4 Gospod se je na gori iz oči v oči pogovarjal z vami sredi ognja. 5 Takrat sem stal med Gospodom in vami, da bi vam oznanil Gospodovo besedo; ker ste se bali zaradi ognja, niste šli na goro. Rekel je: "Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne:
6 "Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.
7 "Ne imej drugih bogov pred menoj.
8 "Ne delaj si izklesane podobe - nobene podobe česar koli, kar je v nebesih zgoraj ali kar je na zemlji spodaj ali kar je v vodi pod zemljo; ne 9prikloni se jim in jim ne služi. Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki krivdo očetov obiskujem na otrocih do tretjega in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo, 10vendar se usmilim tisočerih, tistih, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.
11 "Ne jemljite imena Gospoda, svojega Boga, zaman, kajti Gospod ne bo pustil brez krivde tistega, ki jemlje njegovo ime zaman.
12 "Pazi na sobotni dan in ga posvečuj, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog. 13 Šest dni boš delal in opravljal vsa svoja dela, sedmi dan pa14 je sobota Gospoda, tvojega Boga. V njem ne delaj: ne ti ne tvoj sin ne tvoja hči ne tvoj hlapec ne tvoja hlapka ne tvoj hlapec, ne tvoj vol, ne tvoj osel ne tvoja živina ne tvoja tujka, ki je v tvojih vratih, da bosta tvoj hlapec in tvoja hlapka počivala tako kot ti. 15 Spomni se, da si bil suženj v egiptovski deželi in da te je Gospod, tvoj Bog, z mogočno roko in z iztegnjeno roko od tam izpeljal; zato ti je Gospod, tvoj Bog, ukazal, da moraš spoštovati sobotni dan.
16 "Spoštuj svojega očeta in svojo mater, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog, da bodo tvoji dnevi dolgi in da ti bo dobro v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.
17 "Ne ubijaj.
18 "Ne prešuštvuj s tujim zakoncem.
19 "Ne kradi.
20 "Ne pričuj krivo zoper svojega bližnjega.
21 "Ne požreš žene svojega bližnjega in ne požreš hiše svojega bližnjega, njegovega polja, njegovega služabnika, njegove služabnice, njegovega vola, njegovega osla ali česar koli, kar je tvojega bližnjega.
22 "Te besede je Gospod govoril vsemu vašemu zboru na gori sredi ognja, oblaka in goste teme z močnim glasom in ni dodal ničesar več. Napisal jih je na dve kamniti plošči in mi jih dal.
Druge religije
Na splošno druge religije (judaizem, krščanstvo, islam) ne priznavajo desetih zapovedi kot etičnihstandardov. Mnoge med njimi (budizem, hinduizem, džainizem itd.) imajo podobne zakone ali načela. V ateistični Sovjetski zvezi je bil moralni kodeks graditelja komunizma skupek pravil, ki je bil podoben desetim zapovedim.
| Primerjava med desetimi zapovedmi in budističnimi petimi zapovedmi [] | ||
| Deset zapovedi | Budističnih pet zapovedi | |
| Jaz sem Gospod, tvoj Bog | ||
| Pred menoj ne smeš imeti drugih bogov | ||
| Ne naredite si malik | ||
| Ne uporabljaj neupravičeno imena svojega Boga | ||
| Spomnite se sobote in jo svetite | ||
| Spoštuj svojega očeta in mater | Budisti svoje starše častijo kot bogove. | |
| Ne ubijaj | se vzdržijo poškodovanja in ubijanja ljudi in živali. | |
| Ne prešuštvuj | se vzdržijo spolnih zlorab. | |
| Ne poželjuj žene svojega bližnjega | ||
| Ne kradi | ne jemljite tistega, kar vam ni dano (npr. kraja, premiki, ki lahko povzročijo nesporazume). | |
| Ne poželjivaš hiše svojega bližnjega | ||
| Ne pričuj lažno zoper svojega bližnjega | se vzdržijo slabega govora (npr. laži, žaljivih besed, zavajanja, manipuliranja). | |
| se vzdržijo opojnih drog in pijač, ki povzročajo neprevidnost. | ||
Obredni dekalog
Izraz "deset zapovedi" se na splošno nanaša na seznam, omenjen v 2 Mz 20 in 5 Mz 5. Vendar pa je zgodba, ki se začne v 2 Mz 31,18 (kjer so kamni ustvarjeni), 2 Mz 32,19 (kjer so plošče razbite) in 2 Mz 34, neprekinjena. V tej zgodbi je naveden povsem drugačen niz zapovedi. Ta različica se včasih imenuje "obredni dekalog". Johann Wolfgang von Goethe in ljudje za njim, ki so sledili dokumentarni hipotezi, so opazili, da se zdi, da se 2 Mz 34,28 nanaša na teh deset zapovedi in ne na tradicionalne. Ti ljudje so menili, da zapovedi v 2 Mz 20 in 5 Mz 5 prikazujejo poznejši sklop desetih zapovedi in da je deset zapovedi, navedenih v 2 Mz 34, prvotnih deset zapovedi, zdaj znanih kot obredni dekalog (v nasprotju z bolj znanim "etičnim dekalogom"). Razlike med obema dekalogoma poudarjajo razvoj svetih besedil v dolgem časovnem obdobju in iz različnih pripovednih tradicij z vključitvijo dveh različnih sklopov desetih zapovedi.
Vpliv
Zapovedi so vplivale na judovsko etiko in pravo, prek judovstva in krščanstva pa tudi na zahodno etiko in pravo od rimskega cesarstva naprej.
Na področju umetnosti
Filmi
Deset božjih zapovedi je bilo poimenovanih v dveh znamenitih filmih. Oba je režiral Cecil B. DeMille. Prvi je bil nemi film iz leta 1923, drugi iz leta 1956 s Charltonom Hestonom v vlogi Mojzesa pa je bil najbolj dobičkonosen film tistega leta.
V animaciji
V anime seriji Sedem smrtnih grehov, japonski manga in anime mangaka Nakabe Suzukija, obstaja skupina likov, imenovana Deset zapovedi. Vsi ti posamezniki imajo naziv in nadnaravne sposobnosti, ki so poimenovani po vsaki od zapovedi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je deset zapovedi?
O: Deset zapovedi je niz pravil ali zakonov, ki jih je Bog dal izraelskemu ljudstvu.
V: Kje je mogoče najti različne različice desetih zapovedi?
O: Različne različice desetih zapovedi lahko najdete v drugem in tretjem poglavju Svetega pisma.
V: Na kateri gori so bile dane?
O: Gora, na kateri so bile dane, se imenuje gora Sinaj, čeprav se v nekaterih besedilih lahko imenuje tudi gora Horeb.
V: Kako so bili ti zakoni zapisani?
O: Ti zakoni so bili zapisani na kamnitih ploščah.
V: Katere religije sledijo tem zapovedim?
O: Judovstvo in krščanstvo sledita tem zapovedim, v državah, ki sledijo tem religijam, pa so nekatere od njih pogosto del civilne zakonodaje.
V: Katero drugo besedilo omenja plošče, vendar ne navaja popolnoma enakih zapovedi?
O: Koran omenja tablice, vendar ne navaja popolnoma enakih zapovedi - na primer Koran 17,23-39 začenja s čaščenjem samega Boga in spoštovanjem svojih staršev.
V: Kdaj so Izraelci prejeli te zapovedi? O: Izraelci so te zapovedi prejeli, ko so zapustili Egipt v času vladavine faraona Tutmoseja III.
