Budizem: definicija, zgodovina in osnovni nauki

Budizem je nastal v Indiji na podlagi naukov Siddharte Gautame, pozneje znanega kot Gautama Buda. Buda je človek, ki naj bi bil prebujen za resnico življenja.

Skozi stoletja so se njegovi nauki razširili iz Indije v Srednjo Azijo, Tibet, Šrilanko, jugovzhodno Azijo, Kitajsko, Mongolijo, Korejo, Japonsko in zdaj v Evropo ter Severno in Južno Ameriko. Theravadski budizem je najbolj razširjen v Južni Aziji, mahajana pa severneje. Budizem danes obstaja v številnih različnih smereh, vendar imajo vse šole in sekte skupne osnovne ideje. Približno sedem odstotkov ljudi na svetu je budistov.

Mnogi ljudje budizem razumejo kot religijo, drugi kot filozofijo, tretji pa kot način iskanja resničnosti.

Definicija

Budizem je versko-filosofski sistem, ki ga tvorijo nauki, praksе in etični vzorci, ki izhajajo iz spoznanj Siddharte Gautame. Osrednji cilj budizma je prekinitev trpljenja (dukkha) in doseganje razsvetljenja (nibbāna oziroma nirvāna) z metodo samospoznavanja, moralnega življenja in meditativne prakse. Budizem pogosto opisujemo kot pot ali prakso, ne le kot verovanje v nadnaravno.

Zgodovina

Siddharta Gautama je živel verjetno v 5.–4. stoletju pr. n. št. v severni Indiji. Po dosegu prebujenja je učil pot do osvoboditve skozi uvid v naravo trpljenja in vzroke zanjo. Njegovi učenci so ustanovili skupnosti (sangha), ki so ohranjale in širile nauke.

Pomembne zgodovinske točke vključujejo:

  • zapisovanje naukov v Pali kanonu in drugih sutrah, kar je omogočilo prenos in standardizacijo nauka;
  • vladavina Ašoke (3. st. pr. n. št.), ki je budizem spodbudila in pomagla razširjati zunaj Indije;
  • nastanek različnih šol in tradicij — predvsem delitev na Theravado, Mahayana in Vajrayana (tibetanski budizem);
  • prevodi in prilagajanje budističnih besedil v kitajski, tibetanski, japonski in druge jezike, kar je omogočilo geografsko in kulturno raznolikost.

Osnovni nauki

Večina budističnih šol deli več temeljnih naukov:

  • Štirje plemeniti resnice
    • Resnica o trpljenju (dukkha) — življenje vključuje nezadovoljstvo in trpljenje.
    • Resnica o vzroku trpljenja — vzrok je navezanost, želja in nevednost.
    • Resnica o prenehanju trpljenja — možno je prenehati trpeti (nirvana).
    • Resnica o poti, ki vodi do prenehanja trpljenja — plemenita osmeročlena pot.
  • Plemenita osmeročlena pot — smernice za pravilno razmišljanje, govor, vedenje, življenjski način, prizadevanje, pozornost in koncentracijo.
  • Karma — zakon vzroka in posledice: dejanja, govor in mišljenje vodijo do posledic v tem in prihodnjih življenjih.
  • Samsara — krog rojstev in smrti, iz katerega si budisti prizadevajo osvoboditi.
  • Anatta (brez-jaz) — učenje, da ni trajne, neodvisne duše ali jedra; identiteta je sestavljena in spreminjajoča.
  • Anicca (neprestanost) — vse je začasno in v nenehni spremembi.

Praksa in skupnosti

Praksa v budizmu običajno vključuje:

  • meditacijo (sati, samadhi, vipassana) za očiščevanje uma in razvijanje vpogleda;
  • etikso — upoštevanje preprostih moralnih pravil (ne ubijaj, ne kradi, čistost v govoru in vedenju);
  • rituale in pobožnosti — ki so raznoliki in odvisni od kulture in tradicije;
  • monastično življenje — menihi in nune ohranjajo učenja, izvajajo obrede in pogosto poučujejo laikov;
  • laično prakticiranje — študij, darovanje, meditacija in moralno življenje v družini in skupnosti.

Glavne šole budizma

Glavne tradicije so:

  • Theravada — poudarja učenje, zapisano v pali kanonu, praktikovana v Šrilanki, Mjanmaru, Tajski, Laosu in Kambodži;
  • Mahayana — vključuje številne šole, kot so zen, čistozemski budizem in druge, in poudarja sočutje in ideal bodhisattve;
  • Vajrayana (tibetanski budizem) — uporablja rituale, mantre in vizualizacije kot hitro pot do prebujenja, močno razvita na Tibetu, v Nepalu in Mongoliji.
Vsaka tradicija ima svoje poudarke, a osnovni cilj — preseči trpljenje — ostaja enak.

Razširjenost in sodobnost

Budizem še danes vpliva na kulturo, etiko in duhovno prakso po vsem svetu. V zahodnih državah se pogosto združuje z raziskovanjem meditacije, psihološkega dobrega počutja in etike. Poleg tradicionalnih skupnosti so se pojavile sodobne interpretacije in gibanja, ki poudarjajo socialno angažiranost, ekologijo in medkulturni dialog.

Zaključek

Budizem je večplastna tradicija, ki ponuja praktične metode za zmanjševanje trpljenja in razvoj jasnoče uma in sočutja. Ne glede na to, ali ga posamezniki razumejo kot religijo, filozofijo ali življenjsko prakso, ostaja njegova temeljna usmeritev proti osvoboditvi od trpljenja in k večji svobodi za vse bitja.

Ozadje in budistični koncepti

Siddhartha Gautama (563-483 pr. n. št.) je začel živeti kot mladi princ majhnega kraljestva v današnjem južnem delu Nepala. Kot odrasel je zapustil bogastvo in položaj ter se podal v iskanje resnice. Buda je bil razsvetljen pri 35 letih in je naslednjih 45 let svojega življenja preživel na potovanjih in poučevanju v severnem delu Indije. Umrl je pri 80 letih.

Buda je večino svojega učenja posvetil temu, kako premagati trpljenje. Videl je, da vsa živa bitja trpijo, ko se rodijo, zbolijo, se postarajo in se soočijo s smrtjo. Učil je, da bo človek resnično srečen, če bo premagal trpljenje.

Zgodnje poučevanje. Njegovo prvo učenje po razsvetljenju je bilo namenjeno drugim iskalcem, ki so se prav tako odpovedali svetu. To je bila skupina svetih mož ali menihov, s katerimi se je Buda učil pet ali več let. Tem je najprej predstavil tisto, kar je po njegovem mnenju predstavljalo štiri plemenite življenjske resnice in osemkratno plemenito pot (glej spodaj). Ti nauki opredeljujejo vzroke trpljenja in njihovo zdravljenje.

Trije znaki obstoja. Buda je učil, da je življenje najbolje razumeti kot nestalno (vse se spreminja), nezadovoljivo (prepuščeni sami sebi nismo nikoli zares srečni) in soodvisno (vse stvari so povezane, tudi do te mere, da je jaz bolje razumeti kot iluzijo).

Srednja pot. Budizem uči neškodovanja in zmernosti ali ravnovesja, ne da bi šli predaleč v eno ali drugo smer. To se imenuje srednja pot in spodbuja ljudi, da živijo v ravnovesju.

Meditacija. Buda je priporočal meditacijo kot način, kako disciplinirati um in videti svet, kakršen je. Budisti lahko meditirajo med sedenjem na poseben ali specifičen način. Drugi načini meditacije so meditacija stoje in meditacija s hojo.

Trije strupi. V razpravi o trpljenju je Buda opredelil tri strupe: željo, jezo in neumnost, ter pokazal, da lahko končamo trpljenje, če opustimo želje ter premagamo jezo in neumnost.

Nirvana. Popolno opustitev negativnih vplivov imenujemo nirvana, kar pomeni "ugasniti", tako kot ugasne plamen sveče. Ta konec trpljenja se imenuje tudi razsvetljenje. V budizmu razsvetljenje in nirvana pogosto pomenita isto.

Ali budisti verjamejo v boga ali bogove? Buda ni povedal, ali bogovi obstajajo ali ne, čeprav imajo bogovi vlogo v nekaterih budističnih zgodbah. Če je Budo kdo vprašal: "Ali bogovi obstajajo?", je ohranil plemenit molk. To pomeni, da ne bi potrdil ali zanikal. Budisti ne verjamejo, da bi se morali ljudje obračati na bogove, da bi jih rešili ali jim prinesli razsvetljenje. Namesto tega naj bi posamezniki po svojih najboljših močeh ubrali lastno pot.

Drugi osnovni nauki. Veliko Budovih idej najdemo v drugih indijskih religijah, zlasti v hinduizmu.

  • Karma. Karma se nanaša na dejanja in Buda je učil, da imajo dejanja dobre ali slabe posledice. Če ljudje sprejemajo dobre odločitve, bodo srečnejši in bolj mirni.

"Da bi se izognili vsemu zlu

Delati dobro.

Očiščenje uma: To je nauk vseh Bud." Dhammapāda, XIV, 5

  • Reinkarnacija. Buda je učil o reinkarnaciji, ideji, da se bomo po smrti verjetno ponovno rodili na tem svetu in se soočili z enakim trpljenjem kot v prejšnjem življenju. Končni cilj budistov je najti razsvetljenje (nirvano), ki nas postavi onkraj neskončnih reinkarnacij in trpljenja. Nekateri budisti to idejo razumejo poetično in ne dobesedno.

Kdo je Buda?

Buddha je palijska beseda, ki pomeni "prebujeni". Nekdo, ki se je prebudil in spoznal resnico o umu in trpljenju ter o njej poučuje druge, se imenuje Buda. Beseda "Buda" pogosto pomeni zgodovinskega Budo z imenom Buda Šakjamuni (Siddharta Gautama). Budisti ne verjamejo, da je Buda bog, ampak da je človek, ki se je prebudil in lahko vidi pravi način delovanja uma. Verjamejo, da to spoznanje človeka popolnoma spremeni. Ta oseba lahko pomaga tudi drugim, da postanejo razsvetljeni. Razsvetljeni ljudje so onkraj rojstva, smrti in ponovnega rojstva.

Kdo je bil prvi Buda?

Po budizmu je bilo pred Gautamo Budo nešteto Bud in po njem bo še veliko Bud.

V palijskih besedilih je bil prvi Buda v Buddhavamsa sutti Taṇhaṅkara Buda. Mahapadana sutta pravi, da je bil najzgodnejši Buda med nedavnimi sedmimi budami Vipassi Buda (vendar sutta ne pravi, da je Vipassi prvi Buda). Če računamo od sedanje kalpe (začetek našega sedanjega sveta (Zemlje)) Gautama Buda velja za četrtega Budo. V tem pripovedovanju je prvi Kakusandho Buda, drugi Konakamano Buda in tretji Kasapo Buda. Zadnji Buda te kalpe bo Maitreja Buda. Takrat se bo svet (Zemlja) obnovil in od takrat se začne nova kalpa.

Prepričanja budizma

Trije dragulji

Budisti spoštujejo in cenijo tri dragulje, ki so Buda, Darma in Sangha.

Buda se nanaša na prebujenega, Dharma na Budove nauke, Sangha pa na ljudi, ki sledijo Budi in njegovim naukom.

Budisti pravijo: "Sprejemam zatočišče pri Budi, Dharmi in Sangi." V teh draguljih ali zakladih najdejo uteho.

Štiri plemenite resnice

Budovi prvi in najpomembnejši nauki so štiri plemenite resnice.

  1. Življenje pogosto - pravzaprav skoraj vedno - vključuje trpljenje.
  2. Razlog za to trpljenje je, da želimo, da bi stvari potekale na določen način.
  3. Pot do ozdravitve trpljenja je, da se dvignemo nad to željo.
  4. Način, kako se dvigniti nad želje, je slediti plemeniti osemčleni poti, praksi, ki nam pomaga spremeniti naš um in razumevanje.

 

Plemenita osemčlena pot

Buda je ljudem povedal, naj sledijo posebnemu načinu življenja, imenovanemu plemenita osemkratna pot, če želijo razumeti štiri plemenite resnice. Te so:

  1. Ustrezni pogledi. Poznavanje in razumevanje štirih plemenitih resnic
  2. Ustrezna misel. Odvrnite svoj um od sveta in se usmerite k Dharmi.
  3. Ustrezen govor. Govorite resnico, ne klevetajte in ne govorite grdo o drugih.
  4. Primerno vedenje. Ne delaj slabih dejanj, kot so ubijanje, kraja ali nečisto življenje.
  5. Ustrezen način preživljanja. Zasluži denar na način, ki nikomur ne škoduje.
  6. Ustrezen napor. Prizadevajte si, da bo vaš um bolj dober in manj slab.
  7. Ustrezna pozornost. Spomnite se Dharme in jo uporabljajte ves čas.
  8. Ustrezna meditacija. Meditacija kot način razumevanja resničnosti

Pet zapovedi

Budisti se morajo držati petih zapovedi ali smernic. Buda je učil, da ubijanje, kraja, škodljiva spolnost in laž niso znaki spretnosti.

  1. Ne bom poškodoval žive osebe ali živali.
  2. Ne bom vzel nečesa, kar mi ni bilo dano.
  3. Ne bom sodeloval pri spolnih zlorabah.
  4. Ne bom lagal ali govoril stvari, ki prizadenejo ljudi.
  5. Ne bom užival opojnih substanc, kot so alkohol ali droge, ki povzročajo brezbrižnost.

Če oseba želi postati menih ali nuna, mora upoštevati tudi druge zapovedi.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je znan kot Gautama Buda?


O: Gautama Buda je znan kot ustanovitelj budizma in tisti, za katerega pravijo, da je prebudil resnico življenja.

V: Kje je nastal budizem?


O: Budizem je nastal v Indiji na podlagi naukov Siddharte Gautame, pozneje znanega kot Gautama Buda.

V: Kako daleč so se razširili nauki budizma?


O: Skozi stoletja so se nauki budizma razširili iz Nepala v Srednjo Azijo, Tibet, Šrilanko, Jugovzhodno Azijo, Kitajsko, Mongolijo, Korejo, Japonsko in zdaj v Evropo ter Severno in Južno Ameriko.

V: Kaj je theravadski budizem?


O: Theravadski budizem je najbolj razširjen v južni Aziji.

V: Kaj je budizem mahajana?


O: Budizem mahajana je bolj severno od budizma theravada.

V: Koliko ljudi na svetu je budistov?


O: Približno sedem odstotkov ljudi na svetu je budistov.

V: Kako ljudje vidijo budizem?


O: Veliko ljudi vidi budizem kot religijo, drugi kot filozofijo, tretji pa kot način iskanja resničnosti.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3