Budizem

Ozadje in budistični koncepti

Siddhartha Gautama (563-483 pr. n. št.) je začel živeti kot mladi princ majhnega kraljestva v današnjem južnem delu Nepala. Kot odrasel je zapustil bogastvo in položaj ter se podal v iskanje resnice. Buda je bil razsvetljen pri 35 letih in je naslednjih 45 let svojega življenja preživel na potovanjih in poučevanju v severnem delu Indije. Umrl je pri 80 letih.

Buda je večino svojega učenja posvetil temu, kako premagati trpljenje. Videl je, da vsa živa bitja trpijo, ko se rodijo, zbolijo, se postarajo in se soočijo s smrtjo. Učil je, da bo človek resnično srečen, če bo premagal trpljenje.

Zgodnje poučevanje. Njegovo prvo učenje po razsvetljenju je bilo namenjeno drugim iskalcem, ki so se prav tako odpovedali svetu. To je bila skupina svetih mož ali menihov, s katerimi se je Buda učil pet ali več let. Tem je najprej predstavil tisto, kar je po njegovem mnenju predstavljalo štiri plemenite življenjske resnice in osemkratno plemenito pot (glej spodaj). Ti nauki opredeljujejo vzroke trpljenja in njihovo zdravljenje.

Trije znaki obstoja. Buda je učil, da je življenje najbolje razumeti kot nestalno (vse se spreminja), nezadovoljivo (prepuščeni sami sebi nismo nikoli zares srečni) in soodvisno (vse stvari so povezane, tudi do te mere, da je jaz bolje razumeti kot iluzijo).

Srednja pot. Budizem uči neškodovanja in zmernosti ali ravnovesja, ne da bi šli predaleč v eno ali drugo smer. To se imenuje srednja pot in spodbuja ljudi, da živijo v ravnovesju.

Meditacija. Buda je priporočal meditacijo kot način, kako disciplinirati um in videti svet, kakršen je. Budisti lahko meditirajo med sedenjem na poseben ali specifičen način. Drugi načini meditacije so meditacija stoje in meditacija s hojo.

Trije strupi. V razpravi o trpljenju je Buda opredelil tri strupe: željo, jezo in neumnost, ter pokazal, da lahko končamo trpljenje, če opustimo želje ter premagamo jezo in neumnost.

Nirvana. Popolno opustitev negativnih vplivov imenujemo nirvana, kar pomeni "ugasniti", tako kot ugasne plamen sveče. Ta konec trpljenja se imenuje tudi razsvetljenje. V budizmu razsvetljenje in nirvana pogosto pomenita isto.

Ali budisti verjamejo v boga ali bogove? Buda ni povedal, ali bogovi obstajajo ali ne, čeprav imajo bogovi vlogo v nekaterih budističnih zgodbah. Če je Budo kdo vprašal: "Ali bogovi obstajajo?", je ohranil plemenit molk. To pomeni, da ne bi potrdil ali zanikal. Budisti ne verjamejo, da bi se morali ljudje obračati na bogove, da bi jih rešili ali jim prinesli razsvetljenje. Namesto tega naj bi posamezniki po svojih najboljših močeh ubrali lastno pot.

Drugi osnovni nauki. Veliko Budovih idej najdemo v drugih indijskih religijah, zlasti v hinduizmu.

• Karma. Karma se nanaša na dejanja in Buda je učil, da imajo dejanja dobre ali slabe posledice. Če ljudje sprejemajo dobre odločitve, bodo srečnejši in bolj mirni.

"Da bi se izognili vsemu zlu

Delati dobro.

Očiščenje uma: To je nauk vseh Bud." Dhammapāda, XIV, 5

• Reinkarnacija. Buda je učil o reinkarnaciji, ideji, da se bomo po smrti verjetno ponovno rodili na tem svetu in se soočili z enakim trpljenjem kot v prejšnjem življenju. Končni cilj budistov je najti razsvetljenje (nirvano), ki nas postavi onkraj neskončnih reinkarnacij in trpljenja. Nekateri budisti to idejo razumejo poetično in ne dobesedno.

Kdo je Buda?

Buddha je palijska beseda, ki pomeni "prebujeni". Nekdo, ki se je prebudil in spoznal resnico o umu in trpljenju ter o njej poučuje druge, se imenuje Buda. Beseda "Buda" pogosto pomeni zgodovinskega Budo z imenom Buda Šakjamuni (Siddharta Gautama). Budisti ne verjamejo, da je Buda bog, ampak da je človek, ki se je prebudil in lahko vidi pravi način delovanja uma. Verjamejo, da to spoznanje človeka popolnoma spremeni. Ta oseba lahko pomaga tudi drugim, da postanejo razsvetljeni. Razsvetljeni ljudje so onkraj rojstva, smrti in ponovnega rojstva.

Kdo je bil prvi Buda?

Po budizmu je bilo pred Gautamo Budo nešteto Bud in po njem bo še veliko Bud.

V palijskih besedilih je bil prvi Buda v Buddhavamsa sutti Taṇhaṅkara Buda. Mahapadana sutta pravi, da je bil najzgodnejši Buda med nedavnimi sedmimi budami Vipassi Buda (vendar sutta ne pravi, da je Vipassi prvi Buda). Če računamo od sedanje kalpe (začetek našega sedanjega sveta (Zemlje)) Gautama Buda velja za četrtega Budo. V tem pripovedovanju je prvi Kakusandho Buda, drugi Konakamano Buda in tretji Kasapo Buda. Zadnji Buda te kalpe bo Maitreja Buda. Takrat se bo svet (Zemlja) obnovil in od takrat se začne nova kalpa.

Prepričanja budizma

Trije dragulji

Budisti spoštujejo in cenijo tri dragulje, ki so Buda, Darma in Sangha.

Buda se nanaša na prebujenega, Dharma na Budove nauke, Sangha pa na ljudi, ki sledijo Budi in njegovim naukom.

Budisti pravijo: "Sprejemam zatočišče pri Budi, Dharmi in Sangi." V teh draguljih ali zakladih najdejo uteho.

Štiri plemenite resnice

Budovi prvi in najpomembnejši nauki so štiri plemenite resnice.

1. Življenje pogosto - pravzaprav skoraj vedno - vključuje trpljenje.
2. Razlog za to trpljenje je, da želimo, da bi stvari potekale na določen način.
3. Pot do ozdravitve trpljenja je, da se dvignemo nad to željo.
4. Način, kako se dvigniti nad želje, je slediti plemeniti osemčleni poti, praksi, ki nam pomaga spremeniti naš um in razumevanje.

Plemenita osemčlena pot

Buda je ljudem povedal, naj sledijo posebnemu načinu življenja, imenovanemu plemenita osemkratna pot, če želijo razumeti štiri plemenite resnice. Te so:

1. Ustrezni pogledi. Poznavanje in razumevanje štirih plemenitih resnic
2. Ustrezna misel. Odvrnite svoj um od sveta in se usmerite k Dharmi.
3. Ustrezen govor. Govorite resnico, ne klevetajte in ne govorite grdo o drugih.
4. Primerno vedenje. Ne delaj slabih dejanj, kot so ubijanje, kraja ali nečisto življenje.
5. Ustrezen način preživljanja. Zasluži denar na način, ki nikomur ne škoduje.
6. Ustrezen napor. Prizadevajte si, da bo vaš um bolj dober in manj slab.
7. Ustrezna pozornost. Spomnite se Dharme in jo uporabljajte ves čas.
8. Ustrezna meditacija. Meditacija kot način razumevanja resničnosti

Pet zapovedi

Budisti se morajo držati petih zapovedi ali smernic. Buda je učil, da ubijanje, kraja, škodljiva spolnost in laž niso znaki spretnosti.

1. Ne bom poškodoval žive osebe ali živali.
2. Ne bom vzel nečesa, kar mi ni bilo dano.
3. Ne bom sodeloval pri spolnih zlorabah.
4. Ne bom lagal ali govoril stvari, ki prizadenejo ljudi.
5. Ne bom užival opojnih substanc, kot so alkohol ali droge, ki povzročajo brezbrižnost.

Če oseba želi postati menih ali nuna, mora upoštevati tudi druge zapovedi.

Sorodne strani

• Siddharta Gautama
• Buda
• Nichiren
• Budistični koledar
• Kritika budizma