Mongolija: država, narava in kultura med Rusijo in Kitajsko

Na območju Mongolije so vladali različni nomadski imperiji. Vse dokler ni Čingiskan leta 1206 ustanovil velikega mongolskega imperija. Po propadu dinastije Yuan so Mongoli spet postali nomadi. Po 16. stoletju je na Mongolijo vplival tibetanski budizem. Do konca 17. stoletja je bila večina Mongolije del območja, ki mu je vladala dinastija Čing. Ko je dinastija Čing leta 1911 propadla, je Mongolija razglasila neodvisnost. Vendar se je morala boriti proti Kitajcem. Pomagala jim je Sovjetska zveza. Leta 1921 je svet sprejel njeno neodvisnost. Kmalu po smrti Bogd Khaana, zadnjega monarha Mongolije, je monarhijo leta 1924 zamenjala komunistična vlada, država pa se je preimenovala v Mongolsko ljudsko republiko. Vse do razpada Sovjetske zveze je bila Mongolija satelitska država Sovjetske zveze. Leta 1939 je bilo ustanovljeno mongolsko društvo Rdečega križa. Njegov sedež je v Ulanbatorju. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je zanimanje Rusije za Mongolijo zmanjšalo. Kitajska in Južna Koreja sta trenutno glavni trgovinski in politični partnerici Mongolije.

Mongolija je parlamentarna republika. Ljudje volijo svojo vlado. Predsednik Mongolije je izvoljen za štiri leta in je lahko izvoljen za predsednika največ dvakrat. Sedanji predsednik je Khaltmaagiin Battulga. Za predsednika je bil prvič izvoljen 7. julija 2017.

V Mongoliji je stepsko podnebje. Ima zelo mrzle zime in blaga poletja. V zadnjem času so zime zelo mrzle. Zaradi tega je umrlo veliko ljudi in živine. Drugega junija 2008 je v hudih snežnih zametih v Mongoliji umrlo 52 ljudi in 200 000 glav živine.

1. in 2. marca 2008 je severovzhodno Kitajsko in dele Mongolije zajela močna prašna nevihta, ki se je 4. marca končala nad Severno in Južno Korejo.

8. maja 2008 je v snežnem metežu na mongolskem podeželju umrlo enaindvajset ljudi. 8. maja 2008 so bili prizadeti tudi deli kitajske province Notranja Mongolija.

2. junija 2009 je bilo sporočeno, da je do tega datuma v Mongoliji umrlo 15 ljudi in 10.000 glav živine.

1. in 2. aprila 2010 so se temperature v mongolski dolini Tuul spustile do -50 stopinj Celzija, nomadka Urna pa je povedala, da je kupila 400 snopov trave za krmo živali, da bi se pripravila na še slabše vreme. Po podatkih mongolskega Rdečega križa je letos [2010] zaradi slabega vremena poginilo približno 4 500 000 glav živine. Tume, ki živi v Ulan Batorju, je dejal, da je opazil, da je bilo več res hudih zim zapored. Krivdo je pripisal podnebnim spremembam, vendar so strokovnjaki dejali, da je tudi prekomerna paša govedi uničila večino travnikov v državi.

Mongolija je znana kot "Dežela večnega modrega neba" ali "Dežela modrega neba" (mongolsko: Mönkh khökh tengeriin oron - Мөнх хөх тэнгэрийн орон), saj ima več kot 250 sončnih dni na leto.

Mongolija je 19. največja država na svetu (za Iranom). Je precej večja od naslednje največje države, Peruja. Mongolija nima skupne meje s Kazahstanom, vendar je njena najzahodnejša točka od Kazahstana oddaljena le 38 kilometrov.

Geografija Mongolije je razgibana: na jugu je puščava Gobi, na severu in zahodu pa so hladna in gorata območja. Večino Mongolije sestavljajo stepe, gozdnata območja pa predstavljajo 11,2 % celotnega ozemlja.  Najvišja točka v Mongoliji je vrh Khüiten v masivu Tavan bogd, visok 4 374 m.

Pokrajine

Mongolija je razdeljena na 21 pokrajin, imenovanih aimagi. Ajmagi so razdeljeni na 329 okrožij, imenovanih sum.

Uradni jezik Mongolije je mongolščina, ki jo govori 95 % prebivalstva. Po vsej državi se govorijo različna narečja oiratskega in burjatskega jezika. V zahodnem delu države govorijo tudi turške jezike, kot sta kazahstanščina in tuvanščina.  

Danes se mongolski jezik piše s cirilico, čeprav se je v preteklosti pisal z mongolsko pisavo. V zadnjem času se tradicionalna abeceda počasi ponovno uvaja v šolah.

V Mongoliji je zaradi diplomatskih vezi nekdanje komunistične države najpogosteje govorjen tuji jezik ruščina. Vendar angleščina postopoma nadomešča ruščino kot drugi jezik, da bi postala del svetovnega gospodarstva. Korejščina je postala priljubljena, saj več deset tisoč Mongolov dela in študira v Južni Koreji. Zanimanje za kitajščino narašča zaradi sosednje države.

V Mongoliji trenutno ni ptičje in prašičje gripe, vendar so bili 103 potniki, za katere se je sumilo, da so bili žrtve, in šestčlanska posadka letala maja 2009 sedem dni v karanteni v Ulan Batorju (Ulan Bator).

Morda je prišel čez mejo iz kitajske province Notranja Mongolija.

• Seznam rek Mongolije
• Mongolija na olimpijskih igrah
• Nacionalna nogometna reprezentanca Mongolije