Ljudska republika Kitajska

Zgodovina

Kitajska je ena najstarejših civilizacij na svetu in najstarejša neprekinjena civilizacija. Njeni arheološki dokazi so stari več kot 5.000 let. Ima tudi enega najstarejših pisnih sistemov na svetu (in najstarejšega, ki se uporablja še danes) in velja za vir številnih pomembnih izumov.

Starodavni (2100 pr. n. št. - 1500 n. št.)

Stara Kitajska je bila ena prvih civilizacij in je delovala od 2. tisočletja pred našim štetjem kot fevdalna družba.

Kitajska civilizacija je bila tudi ena od redkih, ki je izumila pisavo, druge so bile Mezopotamija, civilizacija doline Indus, civilizacijaMajev, minojska civilizacija v stari Grčiji in stari Egipt. Svojo zlato dobo je dosegla v času dinastije Tang (okoli 10. stoletja n. št.). Kot domovina konfucianizma in daoizma je imela velik vpliv na bližnje države, vključno z Japonsko, Korejo in Vietnamom, na področju političnega sistema, filozofije, vere, umetnosti ter celo pisanja in književnosti. Na Kitajskem so nekatere najstarejše umetnine na svetu. Klasični primeri so kipi in keramika ter okraski iz nefrita.

Preden je dinastija Qin združila Kitajsko, je obstajalo na stotine majhnih držav, ki so se več sto let borile med seboj v vojni za nadzor nad Kitajsko. To je znano kot obdobje vojskujočih se držav. Čeprav so ljudje zaradi nenehnih vojn trpeli, so se v tem času rodile številne velike vzhodne filozofije, med njimi konfucianizem in daoizem. Konfucijanstvo in daoizem sta bila sama po sebi temelj številnih družbenih vrednot, ki so danes prisotne v sodobnih vzhodnoazijskih kulturah.

Njegova geografija je bila večinoma podobna današnji Kitajski, le da sta se severni in zahodni rob razlikovala. Pogosto so jo napadali severni nomadi, kot so turška plemena in Mongoli pod vodstvom Džingiskana in Kublajhana. V zgodovini starodavne Kitajske so se severni nomadi in Kitajci borili drug proti drugemu in se izmenjavali pri vladanju kitajski deželi in ljudem. Ko pa so severnjaki premagali Kitajce in začeli vladati kraljestvu, so tudi oni sprejeli kitajski način življenja in postali podobni Kitajcem. Številnim najmočnejšim kitajskim dinastijam so vladala severna ljudstva, med njimi Qin, Tang, Yuan (mongolska) in Qing (mandžurska). Vsakič so v kitajsko kulturo vnesli tudi nove elemente.

Nova doba

Čeprav je Kitajska v prvem tisočletju in na začetku drugega tisočletja dosegla veliko uspehov, je v 15. stoletju pred našim štetjem postala izolacionistična država.To je bilo zato, ker je Španija na novo raziskanih celinah Severne in Južne Amerike našla veliko srebra. Srebro je bilo takrat glavna valuta (denar) na Kitajskem in v Evropi, zato Kitajska ni želela, da bi jo kupovali tujci.

V času renesanse so evropske sile začele zavzemati druge azijske države. V tem času je na Kitajskem naraščala epidemija opija. Tuji trgovci (predvsem Britanci) so že od 18. stoletja nezakonito izvažali opij predvsem iz Indije na Kitajsko, vendar se je ta trgovina dramatično povečala približno od leta 1820. Zaradi razširjene zasvojenosti je na Kitajskem prišlo do resnih družbenih in gospodarskih motenj. To je privedlo do tako imenovane prve opijeve vojne. Prva opijeva vojna med Kitajsko in Veliko Britanijo je trajala od leta 1839 do 1842. Konflikt je bil posledica večletnih poskusov Britancev, da bi Kitajsko izkoristili kot trg za britansko blago. Velika Britanija se je na koncu zanašala na svoje superiorne vojaške zmogljivosti in izsilila odprtje donosnega kitajskega trga, hkrati pa Kitajcem vsilila nezakonito trgovino z opijem.

Čeprav Evropejci Kitajske niso nikoli dejansko zavzeli, so številne evropske države, kot sta Velika Britanija in Francija, na Kitajskem vzpostavile svoja vplivna območja. Ker se je Kitajska v prejšnjih nekaj stoletjih odrezala od sveta, je v času dinastije Qing tehnološko zaostajala za drugimi državami in je bila nemočna, da bi to preprečila. To je postalo jasno, ko je v 19. stoletju izgubila opijske vojne z Veliko Britanijo.

Leta 1912 sta Sun Yat-sen in Kuomintang, nacionalistična stranka, strmoglavila dinastijo Qing in ustanovila Republiko Kitajsko. Sčasoma so postale priljubljene marksistične ideje in ustanovljena je bila komunistična stranka.

Kasneje se je začela kitajska državljanska vojna med Kuomintangom (nacionalisti) iz Republike Kitajske in komunisti iz Ljudske republike Kitajske. Komunisti so želeli, da bi Kitajska postala podobna Sovjetski zvezi, medtem ko je druga stran želela ohraniti Kitajsko v tedanjem stanju. Komuniste so vodili Mao Zedong, Liu Shaoqi in drugi. Pozneje je Liu izgubil vpliv na Maa in njegova smrt še danes ostaja nerešena. Komunisti so na koncu v vojni zmagali. Nacionalisti (pod vodstvom Čankajška) so pobegnili na otok Tajvan in v Tajpeju ustanovili novo glavno mesto. Po kitajski državljanski vojni je komunistični voditelj Mao Zedong 21. septembra 1949 v Pekingu razglasil novo državo, Ljudsko republiko Kitajsko (LRK).

Leta 1927 se je začela kitajska državljanska vojna, ko sta se Kuomintang, ki ga je vodil Čang Kai-šek, in komunisti spopadli med seboj.

Med nemirom med nacionalistično in komunistično stranko, ki sta se takrat borili za nadzor nad Kitajsko, je Japonska leta 1934 začela invazijo na Mandžurijo in se začela vztrajno plaziti v notranjost države. Kitajska, zlasti nacionalistična stranka, je Japonski dolgovala ogromne vsote denarja, ki pa ga ni mogla plačati, medtem ko je bila vpletena v svojo državljansko vojno. Versajska pogodba je japonski vladi v zameno za odpis dolga obljubila zemljišča na Kitajskem. To ni bilo priljubljeno in proti temu so se borili po vsej državi, najbolj znano pa je bilo gibanje 4. maja v Pekingu leta 1919. Ko se Kitajci niso zlahka odpovedali pravicam do svoje zemlje, si jo je Japonska skušala prisvojiti s silo. To je bil začetek druge svetovne vojne na pacifiškem bojišču.

Leta 1949 je Rdeča armada kitajske komunistične partije prevzela nadzor nad celinsko Kitajsko in Mao Zedong je razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske. Čankajšek in drugi nacionalisti so pobegnili na Tajvan.

Kot vodja Ljudske republike Kitajske je Mao začel izvajati številne družbene in gospodarske reforme, katerih rezultati so bili različni. Z velikim skokom naprej med letoma 1958 in 1961 je poskušal industrializirati Kitajsko in povečati proizvodnjo hrane, vendar je povzročil eno največjih lakot v zgodovini. Ocenjuje se, da je zaradi tega reformnega projekta umrlo 45 milijonov ljudi. Leta 1966 je Mao začel kulturno revolucijo, da bi iz družbe in vlade odstranil kapitalistične vplive. Glavni vladni uradniki in navadni državljani so bili obtoženi, da so "revizionisti" - ljudje, ki se niso strinjali z nekaterimi deli marksizma - ali "kontrarevolucionarji", in so jih preganjali. Številne univerze in šole so bile zaprte, zgodovinske in verske znamenitosti pa uničene. Čeprav se je program uradno končal leta 1969, se je nadaljeval do Maove smrti leta 1976.

V tem obdobju se Ljudska republika Kitajska ni razumela s kapitalističnimi državami zahodnega sveta. Od šestdesetih let 20. stoletja naprej so postajali vse bolj neprijazni tudi odnosi med Ljudsko republiko Kitajsko in Sovjetsko zvezo v okviru kitajsko-sovjetskega razkola. Leta 1972 sta se Mao in Zhou Enlai, da bi se zoperstavila moči Sovjetske zveze, v Pekingu sestala s predsednikom ZDA Richardom Nixonom. S tem so se začeli izboljševati odnosi med Kitajsko in zahodnim svetom.

Po Maovi smrti je prišlo do boja za oblast med skupino štirih in Hua Guofengom, ki ga je Mao izbral za naslednjega voditelja Kitajske. Nazadnje je oblast prevzel Deng Xiaoping, eden od veteranov revolucije. Začel je kampanjo "Reforme in odpiranje" (poenostavljena kitajščina: 改革开放; tradicionalna kitajščina: 改革開放). S temi reformami je Ljudska republika Kitajska skušala s prehodom na tržni sistem postati moderna, industrijska - vendar še vedno socialistična - država. Dengova politika je bila znana kot "socializem s kitajskimi značilnostmi".

Čeprav je Dengova politika pripomogla k sprostitvi omejitev za državljane, ima Ljudska republika Kitajska še vedno težave z obsegom nadzora, ki ga ima vlada nad zasebnim življenjem državljanov. Leta 1979 je bila zaradi problema prenaseljenosti v Ljudski republiki Kitajski uvedena politika enega otroka, ki omejuje večino parov na enega otroka. Ta politika je zelo sporna in mnogi zahodnjaki jo kritizirajo. Vlada cenzurira tudi novice in spletne strani.

Leta 1989 je kitajska vlada s pomočjo vojakov in tankov ustavila protest na pekinškem Trgu nebeškega miru, ki so ga organizirali študentje, ki so si prizadevali za politične reforme. To dejanje je bilo deležno kritik po vsem svetu in je privedlo do gospodarskih sankcij proti kitajski vladi.

Avgusta 2008 so na Kitajskem prvič potekale poletne olimpijske igre.

Mao Zedong je leta 1949 ustanovil Ljudsko republiko Kitajsko

Geografija

Ljudska republika Kitajska je tretja ali četrta največja država na svetu za Rusijo, Kanado in (po nekaterih virih) Združenimi državami Amerike ter druga največja po površini. Kitajska ima vse vrste podnebja na severni polobli, razen polarnega. Je tudi največja država brez kopnega severno od polarnega kroga. Kitajska meji na 14 držav, kar je več kot katera koli druga država na svetu. Meji na Vietnam, Laos in Burmo v jugovzhodni Aziji, Indijo, Butan, Nepal in Pakistan v južni Aziji, Afganistan, Tadžikistan, Kirgizijo in Kazahstan v osrednji Aziji, majhen del ruskega Altaja in Mongolije v notranji Aziji ter ruski Daljni vzhod in Severno Korejo v severovzhodni Aziji.

Kitajska ima dve veliki reki, Rumeno reko in reko Jangce. Na Kitajskem sta tudi puščavi Taklamakan in Gobi.

Na meji med Kitajsko in Nepalom se nahaja najvišja točka na svetu, Mount Everest (8848 m). Najnižja točka države in četrta najnižja na svetu je izsušeno dno jezera Ayding (-154 m).

Biotska raznovrstnost

Kitajska je ena od 17 držav z megadiverziteto. Nahaja se na dveh glavnih svetovnih ekoloških območjih: palearktičnem in indomalajskem. Na palearktičnem območju živijo sesalci, kot so konj, kamela, tapir in jerboa. Na območju Indomalaya so med drugim leopardja mačka, bambusova podgana, drevesna cipa ter različne vrste opic in opic. Obe regiji se nekoliko prekrivata; v kitajskem okolju je mogoče najti jelene, antilope, medvede, volkove, prašiče in številne vrste glodavcev. Znamenita velika panda živi le na omejenem območju ob reki Jangce. Kitajska ima še vedno težave s trgovino z ogroženimi vrstami. Zdaj obstajajo zakoni, ki preprečujejo takšne dejavnosti.

Tudi na Kitajskem so različni tipi gozdov. Hladni iglasti gozdovi pokrivajo večino severnega dela države. V gozdu živijo živalske vrste, kot sta los in azijski črni medved, ter več kot 120 vrst ptic. V vlažnih iglastih gozdovih lahko rastejo gmote bambusa. V višje ležečih gorskih sestojih brina in tise ga zamenjajo rododendroni. Subtropski gozdovi, ki so večinoma v osrednji in južni Kitajski. V njih živi kar 146.000 rastlinskih vrst. Tropski in sezonski deževni gozdovi, ki so sicer omejeni na Yunnan in otok Hainan, v njih pa živi četrtina vseh rastlinskih in živalskih vrst na Kitajskem.

Fotografiranje velike pande v Sečuanu.

Vojaški

Oborožene sile LRK, znane tudi kot Ljudska osvobodilna vojska (PLA), so ena najmočnejših vojsk na svetu. Danes je LRK med atomskimi silami na svetu. Ima tudi največjo stalno vojsko na svetu, ki šteje več kot 2 milijona aktivnih vojakov.

Ljudje in kultura

Na Kitajskem je 56 priznanih etničnih manjšinskih skupin. Han je največja etnična skupina na Kitajskem. Glavni govorjeni jezik je kitajščina.

Kitajska je izvor vzhodnih borilnih veščin, imenovanih Kung Fu ali Wushu. Kitajska je tudi domovina uglednega samostana Spa in gorovja Wudang. Začetki borilnih veščin so bili bolj namenjeni preživetju, obrambi in vojskovanju kot pa umetnosti. Sčasoma so se nekatere oblike umetnosti razvejale, druge pa so ohranile svoje izrazite kitajske značilnosti.

Na Kitajskem so ustvarjali priznani umetniki, med njimi Wong Fei Hung in številni drugi. Umetnost je obstajala tudi z različnimi barvami, vključno z bolj standardnimi 18 barvami. Legendarne in kontroverzne poteze, kot je Big Mak, so prav tako hvaljene in o njih se govori v okviru kulture.

Kitajska ima številne tradicionalne festivale, kot so kitajsko novo leto, festival zmajevih čolnov, festival sredine jeseni itd. Najpomembnejše je kitajsko novo leto. Drug pomemben praznik je državni praznik, ki se praznuje oktobra. Vikendi so prestavljeni tako, da imajo vsi za to teden dni dopusta, podobno kot med luninim novim letom.

Festivali

Kitajsko novo leto traja petnajst dni, od tega je en teden državni praznik. Začne se na prvi dan kitajskega lunarnega leta in konča ob polni luni petnajst dni pozneje. Vedno je sredi zime, vendar se v kitajščini imenuje praznik pomladi, ker se kitajski letni časi nekoliko razlikujejo od angleških. Na prvi dan kitajskega novega leta ljudje obiščejo prijatelje in sorodnike. Ker večina ljudi na silvestrovo vso noč gleda posebne predstave na televiziji CCTV in ne gre spat do 12.00, naslednji dan običajno vstanejo pozneje. Peti dan kitajskega novega leta je dan, ko se pozdravi bog bogastva (kitajsko:财神爷), veliko ljudi pripravlja in jé cmoke (kitajsko:饺子. Pinyin: Jaozi). Verjamejo, da lahko cmoki vsebujejo boga bogastva in prinašajo srečo. Zadnji dan kitajskega novega leta je praznik svetilk. Na ta dan luna postane polna luna. Ljudje gredo ven in povsod opazujejo festivale lampijonov. Nato jedo sladke cmoke (kitajsko: 汤圆, 元宵), vrsto cmokov, ki so okrogli in so videti kot polna luna.

Festival zmajevih čolnov se praznuje v spomin na smrt Qu Yuana, domoljubnega pesnika države Chu v obdobju vojskujočih se držav. Svojega cesarja je večkrat prepričeval, naj ne sprejme ponudb kitajskih diplomatov, vendar ga cesar ni poslušal. Bil je zelo žalosten in na koncu je skočil v reko, da bi končal svoje življenje. Ljudje so ga imeli tako radi, da niso želeli, da bi ribe pojedle njegovo truplo. Pripravili so riževe cmoke in jih vrgli v reko. Upajo, da bodo ribe namesto pesnikovega trupla pojedle te cmoke. Da bi se znebili rib, so v reki veslali tudi zmajeve čolne. Jedli so riževe cmoke in organizirali dirke z zmajskimi čolni, kar Kitajci danes počnejo na tem festivalu.

Festival sredine jeseni, ki poteka na petnajsti dan osmega luninega meseca, je družinski festival. Ko se festival začne, se ljudje skupaj usedejo, da bi pojedli lunino pecivo, cenili luno in luno samo, praznovali obilen pridelek ter uživali v družinski ljubezni in sreči. Za Kitajce polna luna simbolizira ponovno družinsko srečanje, prav tako kot lunine tortice. Zato se festival sredine jeseni imenuje tudi festival združitve družin.

Prevoz

Vlaki se pogosto uporabljajo za premikanje iz enega kraja v drugega, predvsem na dolge razdalje. V mestih so hitrejši in pogostejši. Kitajska ima več hitrih vlakov kot katera koli druga država na svetu. Zelo pogosti so tudi avtobusi in letalski prevoz.

Sorodne strani

• Seznam kitajskih provinc
• Politični problemi Kitajske