Kulturna revolucija
Velika proletarska kulturna revolucija (poenostavljena kitajščina: 无产阶级文化大革命, tradicionalna kitajščina: 無產階級文化大革命, pinyin: Wúchǎn Jiējí Wénhuà Dà Gémìng, dobesedno: Proletarska kulturna velika revolucija); v kitajščini skrajšano 文化大革命 ali 文革, znana tudi preprosto kot kulturna revolucija, je bilo obdobje velikih kulturnih sprememb na Kitajskem, ki jih je začel Mao Zedong, predsednik Komunistične partije Kitajske. Potekala je med letoma 1966 in 1976.
Kulturna revolucija se je začela po neuspehu velikega skoka naprej. Mao je poskušal odstraniti kapitaliste iz Komunistične partije Kitajske, stranke, ki je vodila Kitajsko. Da bi se znebil kapitalistov, je začel gibanje za socialistično izobraževanje. Začelo se je leta 1962 in končalo leta 1965. Hkrati je s preoblikovanjem šolskega sistema poskrbel, da so učenci lahko delali tudi v tovarnah in komunah. Mao je leta 1965 ob podpori Lin Biaa, Jiang Qinga in Chen Boda počasi začel ponovno pridobivati oblast.
Komunistična partija je bila razdeljena na Maove in Deng Xiaopingove partnerje. Deng Xiaoping je bil Maov tekmec. Mao je nato poskušal pridobiti podporo mladih na Kitajskem z oblikovanjem knjige Citati predsednika Mao Zedonga (znane tudi kot Mala rdeča knjižica), zbirke Maovih izrekov. Priljubljena je postala tudi Rdeča garda. To je bila skupina mladih na Kitajskem, ki je hodila naokrog in učila Maove izreke. Prav tako so pretepali ljudi, ki se niso strinjali z Maom, ter uničevali domove in muzeje. Prišlo je do številnih spopadov in na Kitajskem je vladala anarhija. Med revolucijo je bilo več pomembnih ljudi na Kitajskem prisiljenih oditi. Med njimi sta bila Liu Shaoqi, predsednik Kitajske, in Deng Xiaoping, generalni sekretar Komunistične partije Kitajske.
Kulturna revolucija se je začela umirjati leta 1967 in se končala leta 1969. Na devetem nacionalnem partijskem kongresu je bil objavljen konec kulturne revolucije.
Slogani kulturne revolucije na kampusu univerze Fudan v Šanghaju.
Učinki
Kulturna revolucija je na Kitajskem povzročila veliko težav. Proizvodnja v tovarnah se je zmanjšala zaradi političnih dejavnosti delavcev. Zmanjšala se je tudi zato, ker ljudje, ki so bili postavljeni za vodenje tovarn, niso vedeli, kako jih voditi. Prevozi so se poslabšali, ker so veliko vlakov uporabljali za prevoz rdečih gardistov po državi. Številne znanstvenike in inženirje so zaprli ali poslali na delo na kmetije, kar je pomenilo, da je bilo njihovo znanje izgubljeno. Zaradi teh sprememb se je industrijska proizvodnja na Kitajskem zmanjšala za 14 odstotkov.
Izobraževanje številnih Kitajcev je bilo prav tako prekinjeno. Izobraževalni sistem je bil bolj moten v mestih kot na podeželju. Univerze in številne šole so bile zaprte. Izobraževanje je bilo moteno tudi s programom, imenovanim "poslana mladina". V okviru tega programa so otroke iz mest poslali na podeželje.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila velika proletarska kulturna revolucija?
O: Velika proletarska kulturna revolucija je bila čas velikih kulturnih sprememb na Kitajskem, ki jih je začel Mao Zedong, predsednik Komunistične partije Kitajske. Potekala je med letoma 1966 in 1976.
V: Kaj je bilo pred začetkom kulturne revolucije?
O: Kulturna revolucija se je začela po neuspehu velikega skoka naprej.
V: Kaj je Mao storil, da bi iz komunistične partije odstranil kapitaliste?
O: Da bi se znebil kapitalistov, je začel gibanje za socialistično izobraževanje, ki se je začelo leta 1962 in končalo leta 1965.
V: Kdo je v tem obdobju podpiral Maa?
O: V tem obdobju so Maa podpirali Lin Biao, Jiang Qing in Chen Boda.
V: Katero knjigo je Mao ustvaril, da bi pridobil podporo mladih?
O: Da bi pridobil podporo mladih na Kitajskem, je Mao ustvaril Citate predsednika Mao Zedonga (znane tudi kot Mala rdeča knjižica), zbirko njegovih izrekov.
V: Kdo so bili člani Rdeče garde?
O: Rdeča garda je bila skupina mladih na Kitajskem, ki je hodila naokrog in učila Maove izreke, poleg tega pa je pretepala ljudi, ki se z njim niso strinjali, ter uničevala domove in muzeje.
V: Kdo je bil med to revolucijo prisiljen oditi?
O: Med to revolucijo je bilo na Kitajskem prisiljenih oditi več pomembnih ljudi, med njimi Liu Shaoqi, predsednik Kitajske, in Deng Xiaoping, generalni sekretar Komunistične partije Kitajske.
