Kitajska: enciklopedični pregled civilizacije, zgodovine in države
Kitajska (poenostavljena kitajščina: 中国; tradicionalna kitajščina: 中國; pinyin: Zhōngguó) je kulturna regija, starodavna civilizacija in država v vzhodni Aziji.
Poslednja kitajska državljanska vojna (1927-1949) je privedla do dveh različnih političnih sil:
Republika Kitajska (ROC) (od leta 1911), splošno znana kot Kitajska od 1. januarja 1911 do 25. oktobra 1971. Zdaj je splošno znana kot Tajvan in ima nadzor nad otoki Tajvan, Penghu, Kinmen in Matsu.
Ljudska republika Kitajska (LRK) (od leta 1949), splošno znana kot Kitajska, ima nadzor nad celinsko Kitajsko ter večinoma samoupravnima ozemljema Hongkong (od leta 1997) in Macao (od leta 1999).
Kitajska je ena najstarejših civilizacij na svetu: ima najstarejšo neprekinjeno civilizacijo. Arheološki dokazi so stari več kot 5.000 let. Kitajska ima tudi enega najstarejših pisnih sistemov na svetu (in najstarejšega, ki se uporablja še danes). Kitajska je bila vir številnih pomembnih izumov.
Zgodovinski pregled
Najstarejša arheološka najdišča (npr. kulture Yangshao in Longshan) kažejo na zgodnji razvoj poljedelstva in obrti. Dinastija Shang je zapustila vraževerne kosti, najstarejše znane zapise kitajske pisave. V obdobju Zhou se uveljavi ideja Nebeškega mandata, sledijo stoletja filozofskega razcveta (konfucijanstvo, daoizem, pravnost) ter obdobje vojskujočih se držav.
- 221 pr. n. št. Dinastija Qin prvič politično združi ozemlje; začenja se gradnja prvotnih delov Velikega zidu.
- Dinastija Han utrdi državno upravo, razvije se Svilna cesta in klasična kitajska kultura.
- Tang in Song prineseta gospodarski in tehnološki razcvet (smodnik, kompas, tisk), urbani razvoj in cvetenje umetnosti.
- Yuan (mongolska oblast), nato Ming (pomorske ekspedicije Zheng He, utrditev Velikega zidu) in Qing, ki razširi ozemlje na zahod.
- 19.–začetek 20. stol. Opijske vojne, neenakopravne pogodbe in notranji upori oslabijo dinastijo; leta 1911 pade monarhija in nastane Republika Kitajska.
- 1937–1945 Druga kitajsko-japonska vojna; po njej se z obnovljeno državljansko vojno leta 1949 razglasi LRK, vlada ROC se umakne na Tajvan.
- 1949–1976 obdobja hitrih kampanj in pretresov (Veliki skok naprej, Kulturna revolucija).
- Od 1978 reforme in odpiranje gospodarstva; pospešena urbanizacija, vključitev v globalne verige, vstop v WTO (2001) in hiter tehnološki vzpon.
Politična ureditev in status
LRK je enostrankarski sistem pod vodstvom Komunistične partije Kitajske, z državnimi organi, kot so predsednik, Državni svet (vlada) in Nacionalni ljudski kongres. Upravna delitev vključuje 23 provinc (LRK mednje prišteva tudi Tajvan), 5 avtonomnih regij, 4 občine s posebnim statusom (Peking, Šanghaj, Tjandžin, Chongqing) ter posebni upravni območji Hongkong in Macao v okviru načela »ena država, dva sistema«.
ROC je na Tajvanu delujoča večstrankarska demokracija z lastnimi institucijami, obrambnimi silami in valuto; upravlja tudi otočja Penghu, Kinmen in Matsu. Leta 1971 je sedež »Kitajske« v OZN prešel na LRK; večina držav priznava LRK, s Tajvanom pa vzdržuje neslužbene odnose. Status Tajvana ostaja ključno vprašanje čezcelinskih odnosov.
Geografija in narava
Kitajska obsega približno 9,6 milijona km² in je med največjimi državami na svetu. Relief se dviga od obalnih nižin vzhoda do Tibetanske planote in Himalaje na zahodu. Pomembne pokrajine vključujejo puščavi Gobi in Takla Makan ter rodovitna območja ob rekah.
- Glavne reke: Jangce (Chang Jiang), Rumena reka (Huang He) in rečni sistem Biserne reke.
- Podnebje: od vlažnega subtropskega na jugu do sušnega kontinentalnega na severu in goratega na zahodu.
- Biotska raznovrstnost: zaščitene vrste, kot sta veliki panda in snežni leopard; obsežna mreža parkov in rezervatov.
- Okolje: izzivi vključujejo kakovost zraka in vode, degradacijo tal ter podnebne spremembe; Kitajska je napovedala vrh emisij pred 2030 in ogljično nevtralnost do 2060 ter postala vodilna pri sončnih in vetrnih zmogljivostih.
Prebivalstvo, jeziki in pisava
Kitajska ima enega največjih prebivalstev na svetu, z visoko stopnjo urbanizacije. Večina prebivalcev so Han, država pa priznava 55 etničnih manjšin (npr. Zhuang, Hui, Mandžuri, Ujguri, Miao, Tibetanci, Mongoli).
- Jezik: uradni jezik LRK je standardna mandarinščina (Putonghua), ki temelji na pekinškem narečju; na terenu obstaja široka paleta kitajskih jezikov (kantonščina, wu/šanghajščina, min, hakka itd.).
- Pisava: raba poenostavljene in tradicionalne pisave se razlikuje po regijah; pinyin omogoča latinični zapis izgovorjave.
- Družbeni trendi: staranje prebivalstva, nizka rodnost in notranje migracije iz ruralnih v urbana območja pomembno vplivajo na politike dela in socialno varnost.
Gospodarstvo in infrastruktura
Kitajsko gospodarstvo je mešano tržno s pomembno vlogo državnih podjetij in podjetništva. Je med največjimi izvoznicami in proizvajalkami industrijskih izdelkov, od elektronike in strojev do tekstila in jekla.
- Rast in trgovina: hiter razvoj od konca 20. stoletja; ključni trgovinski partnerji so Azija, ZDA in EU.
- Infrastruktura: najobsežnejše omrežje hitrih železnic na svetu, velika pristanišča (npr. Šanghaj) in moderni letališki vozli.
- Energija: velik porabnik premoga, a tudi vodilna pri obnovljivih virih; razvoj električnih vozil in baterij hitro napreduje.
- Finančni sistem: renminbi (yuan) ima naraščajočo mednarodno vlogo; digitalna plačila in e-trgovina sta široko razširjena.
- Mednarodne pobude: obsežne naložbe v tujini in pobuda »Pas in cesta« spodbujata povezljivost med Azijo, Evropo in Afriko.
Kultura in družba
Kitajska kultura je oblikovana s tradicijami konfucijanstva, daoizma in budizma, s poudarkom na družini, izobraževanju in družbeni harmoniji. Glavne kulturne prvine vključujejo kaligrafijo, klasično slikarstvo, opero in bogato književnost (npr. »Sanjski red« in »Potovanje na zahod«). Prazniki, kot sta kitajsko novo leto in praznik sredine jeseni, povezujejo skupnost.
- Gastronomija: številne regionalne kuhinje (sečuanska, kantonska, šandongška, džjangsujevska itd.), pomembna sta riž in pšenica, čaj ima osrednjo vlogo.
- Tradicionalna medicina: akupunktura, zeliščarstvo in druge prakse se uporabljajo ob sodobni medicini.
- Šport in umetnosti: borilne veščine, namizni tenis in badminton; sodobni film, pop kultura in oblikovanje pridobivajo globalni vpliv.
Znanost, tehnologija in izumi
Med zgodovinske izume sodijo papir, tisk, kompas, smodnik in porcelan, kar je močno vplivalo na razvoj sveta. Sodobna Kitajska vlaga v raziskave in razvoj, umetno inteligenco, telekomunikacije in biotehnologijo.
- Vesoljski program: lastno navigacijsko omrežje BeiDou, prostorska postaja Tiangong, misije Chang’e (vključno s pristankom na oddaljeni strani Lune) in misija na Mars Tianwen-1.
- Izobraževanje in znanost: univerzi Tsinghua in Peking sodita med vodilne v regiji; sprejemni izpit gaokao močno vpliva na izobraževalne poti.
Mednarodni položaj
LRK je stalna članica Varnostnega sveta OZN, članica WTO in aktivna v regionalnih organizacijah (npr. ŠOS) ter skupinah, kot je BRICS. Zunanja politika poudarja suverenost in razvoj, hkrati pa se pojavljajo vprašanja glede Južnokitajskega morja in kopenskih meja. Gospodarska povezanost z ASEAN, EU in ZDA pomembno oblikuje globalne verige vrednosti.
Izzivi in sodobni trendi
- Demografija: staranje prebivalstva, migracije in urbani razvoj zahtevajo prilagoditve v zdravstvu, pokojninah in stanovanjski politiki.
- Gospodarstvo: prehod iz modela, ki temelji na investicijah in izvozu, k bolj inovacijskemu in storitvenemu gospodarstvu; vprašanja zadolženosti in nepremičninskega sektorja.
- Okolje in energija: razogljičenje, energetska varnost in učinkovitejša raba virov.
- Družba in upravljanje: regionalne razlike v razvoju, digitalizacija javnih storitev ter vprašanja pravne države in človekovih pravic.
Kitajska tako združuje večtisočletno civilizacijo in sodobno globalno velesilo. Razumevanje njenega zgodovinskega izročila, politične raznolikosti (LRK in ROC), geografije ter kulturne dinamike pomaga pojasniti njen vpliv v azijsko-pacifični regiji in po svetu.
Izvor
Beseda "Kitajska" je bila prvič uporabljena leta 1555. Izvira iz perzijskega pridevnika chīnī, ki pomeni "kitajski" in ga je v Evropi populariziral Marco Polo.
Zgodovina
Starodavni (2100 pr. n. št. - 1500 n. št.)
Stara Kitajska je bila ena prvih civilizacij in je delovala od 2. tisočletja pred našim štetjem kot fevdalna družba. Kitajska civilizacija je bila tudi ena redkih, ki je izumila pisavo; druge so bile Mezopotamija, civilizacija doline Indus, civilizacija Majev, minojska civilizacija v stari Grčiji in stari Egipt. Svojo zlato dobo je dosegla v času dinastije Tang (okoli 10. stoletja n. št.). Kot domovina konfucianizma in daoizma je imela velik vpliv na bližnje države, vključno z Japonsko, Korejo in Vietnamom, na področju političnega sistema, filozofije, religije, umetnosti, pisanja in literature. Na Kitajskem so nekatere najstarejše umetnine na svetu. Klasični primeri so kipi in keramika ter okraski iz nefrita.
Preden je dinastija Qin združila Kitajsko, je obstajalo na stotine majhnih držav, ki so se več sto let borile med seboj v vojni za nadzor nad Kitajsko. To je znano kot obdobje vojskujočih se držav. Čeprav so ljudje zaradi nenehnih vojn trpeli, so se v tem času rodile številne velike filozofije, med njimi konfucianizem in daoizem. Konfucijanstvo in daoizem sta bila sama po sebi temelj številnih družbenih vrednot, ki so danes prisotne v sodobnih vzhodnoazijskih kulturah.
Njegova geografija je bila večinoma podobna današnji Kitajski, le da sta se severni in zahodni rob razlikovala. Pogosto so jo napadala severna nomadska ljudstva, kot so Turki in Mongoli pod vodstvom Džingiskana in Kublajhana. V zgodovini starodavne Kitajske so se severni nomadi in Kitajci borili drug proti drugemu in se izmenjavali pri vladanju kitajski deželi in ljudem. Ko pa so severnjaki premagali Kitajce in začeli vladati kraljestvu, so tudi oni sprejeli kitajski način življenja in postali podobni Kitajcem. Številnim najmočnejšim kitajskim dinastijam so vladala severna ljudstva, med drugim dinastijam Qin, Tang, Yuan (mongolska) in Qing. Vsakič so v kitajsko kulturo vnesli tudi nove elemente.
Nova doba
Čeprav je Kitajska v prvem tisočletju in na začetku drugega tisočletja dosegla veliko, je v 15. stoletju pred našim štetjem postala izolacionistična država.To je bilo zato, ker je Španija na novi celini našla ogromno srebra, ki je bilo takrat glavna valuta (denar) na Kitajskem in v Evropi, Kitajska pa ni želela, da bi jo kupovali tujci.
V času renesanse so evropske sile začele zavzemati druge azijske države. Čeprav Kitajska nikoli ni bila dejansko zavzeta, so številne evropske države, kot sta Velika Britanija in Francija, na Kitajskem vzpostavile svoja vplivna območja. Ker se je Kitajska v prejšnjih nekaj stoletjih odrezala od sveta, je do dinastije Qing tehnološko zaostajala za drugimi državami in je bila nemočna, da bi to preprečila. To je postalo jasno, ko je v 19. stoletju izgubila opijske vojne z Veliko Britanijo.
Kitajska se je še vedno soočala z notranjimi spori pod vplivom zahodnih virov. Upor tajpingov ali tajpingska vojna je potekala na Kitajskem od leta 1851 do 1864. Upor Taipingov je vodil Hong Xiuquan iz Guangdona. Hong Xiuquan je bil pod vplivom krščanskih misijonarjev in se je razglasil za Jezusovega brata. Njegovo poslanstvo je bilo zrušiti dinastijo Qing. Upor Taipingov je pridobil vpliv na prebivalstvo južne Kitajske in pritegnil več deset tisoč podpornikov. Tajpinski režim je uspešno ustvaril državo znotraj cesarstva Qing s prestolnico v Nanjingu. Hong je svojo novo državo poimenoval Taiping Tianguo ali "Nebeška država velikega miru". Lokalne vojske so upor na koncu zatrle v zadnji bitki pri Nanjingu.
Leta 1911 je Sun Yat-sen ustanovil Republiko Kitajsko, vendar je bila njena vlada zelo šibka. Številna območja so nadzorovali vojskovodje. Chiang Kai-shek je vodil vojne proti njim ter postal predsednik in diktator.
Leta 1931 je Japonska napadla Mandžurijo, kraj na severovzhodu Kitajske. Japonci so 7. julija 1937 napadli preostali del države in začeli tako imenovano drugo kitajsko-japonsko vojno. Ta vojna je kasneje postala del druge svetovne vojne. Vojna je trajala osem let, v njej pa je bilo ubitih na milijone Kitajcev.
Vendar se je pozneje začela kitajska državljanska vojna med Kuomintangom (nacionalisti) iz Republike Kitajske in komunisti iz Ljudske republike Kitajske. Komunisti so želeli, da bi Kitajska postala podobna Sovjetski zvezi, medtem ko je druga stran želela ohraniti Kitajsko v tedanjem stanju. Komuniste so vodili Mao Zedong, Liu Shaoqi in drugi. Pozneje je Liu izgubil vpliv na Maa in njegova smrt še danes ostaja nerešena. Komunisti so na koncu v vojni zmagali. Nacionalisti (pod vodstvom Čankajška) so pobegnili na otok Tajvan in v Tajpeju ustanovili novo glavno mesto. Po kitajski državljanski vojni je komunistični voditelj Mao Zedong 1. oktobra 1949 v Pekingu razglasil novo državo, Ljudsko republiko Kitajsko (LRK).
Pod Maom je država ostala revna, Tajvan pa je postal bogatejši. Njegov poskus industrializacije in kolektivizacije z velikim skokom naprej je povzročil smrt številnih ljudi zaradi lakote. Kulturna revolucija je povzročila velike družbene pretrese. Po letu 1976 je Kitajska pod vodstvom Deng Xiaopinga izvedla reforme tržnega gospodarstva in doživela hitro gospodarsko rast. Kitajska je zdaj eno največjih gospodarstev na svetu, ki temelji predvsem na izvozu.
V nedavni zgodovini je imela Kitajska težave s protesti, blokiranjem informacij na internetu in cenzuro novic. Leto 1989 je zaznamoval sporni pokol ljudi v Tian Anu.
Geografija
Kitajska pokrajina je obsežna in raznolika. Sega od puščav Gobi in Taklamakan na severu do subtropskih gozdov na jugu. Himalaja, Karakorum, Pamir in Tianšan ločujejo Kitajsko od večine južne in srednje Azije. Reki Jangce in Rumena reka tečeta od Tibetanske planote do gosto poseljene vzhodne obale. Jangce je tretja najdaljša reka na svetu, Rumena reka pa je šesta najdaljša. Kitajska obala ob Tihem oceanu je dolga 14 500 kilometrov. Omejujejo jo Bohajsko, Rumeno, Vzhodnokitajsko in Južnokitajsko morje. Kitajska se prek meje s Kazahstanom povezuje z evrazijsko stepjo. Evrazijska stepa je bila že od neolitika dalje komunikacijska arterija med Vzhodom in Zahodom prek stepske poti. Stepska pot je predhodnica kopenske svilene poti.


Köppen-Geigerjev zemljevid podnebne klasifikacije za Kitajsko.
Politika
Kitajska ustava določa, da je Ljudska republika Kitajska "socialistična država pod ljudsko demokratično diktaturo, ki jo vodi delavski razred in temelji na zavezništvu delavcev in kmetov". Prav tako navaja, da državni organi "uporabljajo načelo demokratičnega centralizma". LRK je ena od edinih socialističnih držav na svetu, ki je odkrito komunistična.


Zhongnanhai, sedež kitajske vlade in Komunistične partije Kitajske.

Velika ljudska dvorana, v kateri poteka nacionalni ljudski kongres
Vojaški
Ljudska osvobodilna vojska je z 2,3 milijona aktivnih vojakov največja stalna vojaška sila na svetu. PLA poveljuje Centralna vojaška komisija (CMC). Kitajska ima drugo največjo rezervno vojsko, takoj za Severno Korejo. PLA sestavljajo kopenske sile (PLAGF), mornarica (PLAN), zračne sile (PLAAF) in raketne sile Ljudske osvobodilne vojske (PLARF). Po podatkih kitajske vlade je kitajski vojaški proračun za leto 2017 znašal 151,5 milijarde USD. Kitajska ima drugi največji vojaški proračun na svetu.
Znanost in tehnologija
Kitajska je bila do dinastije Ming vodilna v svetu na področju znanosti in tehnologije. Obstaja veliko starodavnih kitajskih odkritij in izumov. Na primer izdelava papirja, tiskanje, kompas in strelni prah so znani kot štirje veliki izumi. Razširili so se v vzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in pozneje v Evropi. Kitajski matematiki so prvi začeli uporabljati negativna števila. Do 17. stoletja sta Evropa in zahodni svet v znanosti in tehnologiji postala boljša od Kitajske.

Najstarejša znana pisna formula za strelni prah iz knjige Wujing Zongyao iz leta 1044
Demografski podatki
Po nacionalnem popisu leta 2010 je bilo v Ljudski republiki Kitajski približno 1.370.536.875 prebivalcev. Približno 16,60 % prebivalcev je bilo starih 14 let ali manj, 70,14 % jih je bilo starih od 15 do 59 let, 13,26 % pa starejših od 60 let. Stopnja rasti prebivalstva za leto 2013 je ocenjena na 0,46 %.
Kultura
Kitajska je izvor vzhodnih borilnih veščin, imenovanih Kung Fu ali s prvim imenom Wushu. Kitajska je tudi domovina uglednega samostana Spa in gorovja Wudang. Borilne veščine so se začele bolj zaradi preživetja, obrambe in vojskovanja kot zaradi umetnosti. Sčasoma so se nekatere oblike umetnosti razvejale, medtem ko so druge ohranile svoj izrazit kitajski pridih.
Na Kitajskem so ustvarjali priznani umetniki, med njimi Wong Fei Hung (Huang Fei Hung ali Hwang Fei Hung) in številni drugi. Umetnost je sobivala tudi z različnimi barvami, vključno z bolj standardnimi 18 barvami. Legendarne in kontroverzne poteze, kot je Big Mak, so prav tako hvaljene in o njih se govori v okviru kulture.
Kitajska ima veliko tradicionalnih festivalov, kot so Pomladni festival, Festival zmajevih čolnov, Festival sredine jeseni itd. Najpomembnejše je kitajsko novo leto. Ljudje na Kitajskem imajo praznike za praznovanje teh festivalov.
Festivali
Pomladni festival je kitajsko novo leto.
Festival zmajevih čolnov se praznuje v spomin na smrt Qu Yuana, domoljubnega pesnika države Chu v obdobju vojskujočih se držav. Svojega cesarja je večkrat prepričeval, naj ne sprejme ponudb kitajskih diplomatov, vendar ga cesar ni poslušal. Bil je zelo žalosten in na koncu je skočil v reko, da bi končal svoje življenje. Ljudje so ga imeli tako radi, da niso želeli, da bi ribe pojedle njegovo truplo. Pripravili so riževe cmoke in jih vrgli v reko. Upajo, da bodo ribe namesto pesnikovega trupla pojedle te cmoke. Da bi se znebili rib, so v reki veslali tudi zmajeve čolne. Takšne prakse, uživanje riževih cmokov in dirke z zmajskimi čolni, so postale to, kar Kitajci danes počnejo na tem festivalu.
Festival sredine jeseni, ki poteka na petnajsti dan osmega luninega meseca, je družinski festival. Ko se festival začne, se ljudje usedejo skupaj, da bi jedli lunino pecivo, cenili svetlo polno lunino pecivo, cenili svetlo polno luno, praznovali obilen pridelek ter uživali v družinski ljubezni in sreči. Za Kitajce polna luna simbolizira družinsko srečanje, prav tako kot "lunine tortice". Zato se festival sredine jeseni imenuje tudi festival družinskega srečanja.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno je uradno ime Kitajske?
O: Uradno ime Kitajske je Ljudska republika Kitajska.
V: Kateri sta dve politični sili, ki sta nastali kot posledica kitajske državljanske vojne?
O: Politični sili, ki sta nastali v kitajski državljanski vojni, sta Republika Kitajska (ROC) in Ljudska republika Kitajska (LRK).
V: Kdaj se je Ljudska republika Kitajska začela imenovati Tajvan?
O: Ljudska republika je postala splošno znana kot Tajvan od 1. januarja 1911 do 25. oktobra 1971.
V: Katera ozemlja so pod nadzorom LRK?
O: LRK ima nadzor nad celinsko Kitajsko in večinoma samoupravnima ozemljema Hongkong (od leta 1997) in Macao (od leta 1999).
V: Kako stara je kitajska civilizacija?
O: Kitajska civilizacija je ena najstarejših na svetu, saj so arheološki dokazi stari več kot 5 000 let.
V: Kakšen pisalni sistem ima Kitajska?
O: Kitajska ima enega najstarejših pisnih sistemov na svetu (in najstarejšega, ki se uporablja še danes).
V: Katera je najdaljša reka na Kitajskem?
O:Najdaljša reka na Kitajskem je reka Jangce, ki teče skozi velemesta in je dom številnim živalskim vrstam. Je tudi tretja najdaljša reka na svetu.