Tržno gospodarstvo
Tržno gospodarstvo je gospodarstvo, v katerem se cene izdelkov in storitev določajo v prostem cenovnem sistemu, ki ga določata ponudba in povpraševanje. Začelo se je ob koncu 18. stoletja, po industrijski revoluciji. Ključno delo je bilo delo Adama Smitha Bogastvo narodov iz leta 1776.
Tržna ekonomija se je zaradi svoje učinkovitosti (sposobnosti dobrega delovanja) pogosto uporabljala. Vendar je bila tudi kritizirana zaradi svoje sebičnosti ter razlik med bogatimi in revnimi. V resničnem svetu tržne ekonomije niso povsem tržne, saj jih namesto tržnih sil na nekatere načine nadzorujejo družbe in vlade. Izraz prostotržno gospodarstvo se včasih uporablja kot enak izraz za tržno gospodarstvo. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Ludwig von Mises je dejal, da je tržno gospodarstvo še vedno tržno gospodarstvo, tudi če se vlada pridruži določanju cen.
V tržnem gospodarstvu velja naslednje:
- Proizvodni dejavniki so v zasebni lasti. Proizvodnja poteka na pobudo lastnikov.
- Edini način za pridobivanje prihodkov so storitve ali dobički zasebnih podjetij.
- Načrtnega gospodarstva ni
- Ni regulativne ekonomije
- Udeleženci na trgu lahko svobodno izbirajo izdelke, ki jih bodo kupovali, poklic, ki ga bodo opravljali, in varčevanje ali vlaganje svojega denarja.
Včasih tržno gospodarstvo ne deluje v skladu s pričakovanji, kar se kaže v naslednjih primerih:
Sorodne strani
- trg
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je tržno gospodarstvo?
O: Tržno gospodarstvo je gospodarski sistem, v katerem cene blaga in storitev določajo sile ponudbe in povpraševanja in ne vladni posegi. Začelo se je ob koncu 18. stoletja, po industrijski revoluciji, in je bilo popularizirano s knjigo Bogastvo narodov Adama Smitha iz leta 1776.
V: Katere so nekatere prednosti tržnega gospodarstva?
O: Tržno gospodarstvo je pogosto hvaljeno zaradi svoje učinkovitosti, saj omogoča hitro in učinkovito dodeljevanje virov na podlagi povpraševanja potrošnikov. Spodbuja tudi konkurenco med podjetji, kar vodi do boljših izdelkov po nižjih cenah.
V: Katere so kritike tržnega gospodarstva?
O: Kritiki trdijo, da lahko tržno gospodarstvo vodi v neenakost med bogatimi in revnimi posamezniki ali skupinami zaradi neenakega dostopa do virov ali priložnosti. Poleg tega lahko privede do izkoriščanja, če delavci niso pošteno plačani za svoje delo ali če podjetja z goljufivimi praksami izkoriščajo potrošnike.
V: Kako vladni predpisi vplivajo na tržno gospodarstvo?
O: V resnici večina gospodarstev ni povsem svobodnih tržnih gospodarstev, saj vlade posegajo na različne načine, na primer določajo minimalne plače ali urejajo nekatere panoge. To posredovanje lahko pomaga zaščititi pravice delavcev ali zagotoviti pošteno konkurenco med podjetji, lahko pa tudi omejuje gospodarsko rast, če postanejo predpisi preveč omejevalni.
V: Kateri dejavniki določajo proizvodnjo v tržnem gospodarstvu?
O: V povsem prostem tržnem sistemu proizvodnja poteka na pobudo zasebnih lastnikov, ki imajo v lasti proizvodne dejavnike (zemljo, delo, kapital). Prihodke prejemajo z opravljanjem storitev ali z dobičkom, ustvarjenim s prodajo blaga in storitev. V tem procesu ni načrtovane gospodarske dejavnosti niti ni vključena nobena regulativna ekonomija.
V: Ali lahko udeleženci v tržnem gospodarstvu svobodno izbirajo, kaj bodo kupili?
O: Da, udeleženci v sistemu prostega trga lahko svobodno izbirajo, kaj bodo kupovali in prodajali, kakšen poklic bodo opravljali in kako bodo varčevali ali vlagali svoj denar. Vendar je ta svoboda lahko omejena glede na finančni položaj ali dostop do virov/priložnosti, ki so na voljo na trgu.
V: Kaj se zgodi, če trgi ne delujejo po pričakovanjih?
O: Kadar trgi ne delujejo učinkovito, lahko pride do pomanjkanja ali presežkov določenega blaga/storitev, kar je posledica napačne razporeditve virov zaradi nepravilnih cenovnih signalov, ki jih pošiljajo kupci/prodajalci na trgu; to lahko privede do višjih cen za potrošnike z manj možnostmi za nakup.
