Adam Smith: oče sodobne ekonomije, filozof in avtor 'Bogastvo narodov'
Adam Smith (16. junij 1723 – 17. julij 1790) je bil škotski ekonomist, ki ga pogosto imenujejo oče sodobne ekonomije. Rojen je bil v mestu Kirkcaldy na Škotskem. Pozneje je študiral na Univerzi v Glasgowu in nekaj časa tudi na Balliol College v Oxfordu. Po vrnitvi na Škotsko je predaval na Univerzi v Glasgowu, kjer je imel pomembno vlogo pri razvoju ekonomije in moralne filozofije kot samostojnih znanstvenih področij.
Njegova knjiga Raziskava o naravi in vzrokih bogastva narodov, objavljena leta 1776, je bila zelo pomembna. Ljudje ji pravijo kar Bogastvo narodov. V njej so navedene nekatere ideje, na katerih temelji sodobna ekonomija, zlasti tržna ekonomija. Smith je v tej knjigi kritiziral takratni mercantilizem, poudaril pomen delitve dela in specializacije ter opisal, kako trg in konkurenca urejata proizvodnjo in cene.
Glavne ideje in prispevki
- Delitev dela: Smith je pokazal, da razdelitev dela poveča produktivnost, saj posamezniki razvijajo spretnosti in iznajdljivost pri ponavljajočem se delu.
- Nevidna roka: Uporabil je metaforo »nevidne roke«, s katero je opisal, kako posameznikova prizadevanja za lasten dobiček lahko nepričakovano koristijo družbi kot celoti, ko trg usmerja vire tja, kjer so najbolj potrebni.
- Prosti trg in konkurenca: Zagovarjal je prostotrgovne ideje, svobodno trgovino in konkurenco kot mehanizme, ki povečujejo blaginjo in učinkovitost.
- Vloga države: Čeprav ga pogosto predstavljajo kot zagovornika popolnega liberalizma, je Smith podpiral omejene, a pomembne naloge države: zagotavljanje vojske in pravice (pravna država), gradnjo javnih del (infrastruktura) ter učenje in vzgojo, kadar trg sam ne zmore zagotoviti ustreznih dobrin.
- Teorija vrednosti in kapitala: Analiziral je, kako delovna sila, proizvodnja in kopičenje kapitala vplivajo na bogastvo narodov in gospodarsko rast.
Smith se je med svojim delom tudi poglobil v zgodovinske in institucionalne vzroke za gospodarsko rast. Raziskoval je, kako pravni sistemi, običaji in politične razmere vplivajo na gospodarske odločitve in razvoj trga.
Etika in empatija
Bil je tudi filozof, ki je želel vedeti, zakaj ljudje mislijo (čutijo), da so nekatere stvari dobre in druge slabe. Že prej, leta 1759, je napisal knjigo Teorija moralnih čustev. Menil je, da je empatija v etiki zelo pomembna. Empatija pomeni, da vidiš, kako se počuti nekdo drug, si predstavljaš, kako se počuti, in se na koncu počutiš enako: za Smitha je empatija kot "postaviti se v čevlje nekoga drugega". Zaradi empatije smo na primer veseli, ko vidimo nekoga drugega, ki je srečen, ali nam je žal za nekoga, ki je žalosten. Zaradi empatije lahko celo občutimo bolečino, ko vidimo nekoga v bolečini (kot da bi bili sami prizadeti ali ranjeni). O pomenu sočutja v etiki sta pisala tako Smith kot njegov prijatelj David Hume, še en škotski filozof.
Odnosi z drugimi misleci in potovanja
Smith je imel bogat intelektualni krog in tesno prijateljstvo z Davidom Humeom. Med potovanji po Evropi je spoznal tudi številne mislece in gospodarstvenike, izmenjava idej pa je vplivala na oblikovanje njegovih stališč v Bogastvu narodov. Njegovo delo združuje ekonomsko analizo z moralno filozofijo, kar omogoča razumevanje ekonomskega vedenja znotraj širšega družbenega in etičnega konteksta.
Vpliv, interpretacije in kritike
Smithov vpliv je ogromen: položil je temelje klasični ekonomiji in močno vplival na poznejše ekonomiste, politiko in javno razpravo o trgu in državni vlogi. Hkrati so nekatere njegove ideje poenostavljene ali napačno razumljene; v popularni predstavitvi se pogosto izpostavi le njegov nasvet, da naj vsak sledi lastnemu interesu, pri čemer se pozabi na njegovo etično ozadje in priznanje omejitev trga. Smith je na primer razumel, da trgi niso vedno popolni in da obstajajo primeri, kjer je javna vloga nujna.
Pozneje v življenju je Adam Smith sprejel tudi javno službo kot komisar za carine v Škotski, kar mu je prineslo finančno stabilnost. Umrl je leta 1790 v Edinburghu. Njegove ideje ostajajo temelj številnih razprav o ekonomiji, družbeni pravičnosti in vlogi države v gospodarstvu.


Adam Smith


Raziskava o naravi in vzrokih bogastva narodov, 1922
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Adam Smith?
O: Adam Smith je bil škotski ekonomist, ki velja za očeta sodobne ekonomije.
V: Kdaj je živel?
O: Adam Smith je živel od 16. junija 1723 do 17. julija 1790.
V: Kateri sta njegovi dve klasični knjigi?
O: Klasični knjigi Adama Smitha sta Teorija moralnih čustev (1759) in Raziskava o naravi in vzrokih bogastva narodov (1776).
V: Katere teme obravnavajo njegove knjige?
O: Teorija moralnih čustev obravnava teme, povezane z moralo, medtem ko raziskava o naravi in vzrokih bogastva narodov obravnava teme, povezane z ekonomijo.
V: Kako je Adam Smith vplival na sodobno ekonomijo?
O: Adam Smith je zaslužen za določitev številnih načel, ki so osnova sodobne ekonomske misli, zaradi česar je ena najbolj vplivnih osebnosti v današnji ekonomiji.
V: Kje je napisal svoja dela?
O: Domneva se, da je Adam Smith večino svojih del napisal na Škotskem, kjer je preživel večino svojega življenja.
V: Katerega leta je objavil knjigo An Inquiry into the Nature and Causes of Wealth of Nations?
O: Raziskava o naravi in vzrokih bogastva narodov je bila objavljena leta 1776.