Ekonomija

Subjekti in predmeti v ekonomiji

Subjekti (akterji) v ekonomski študiji so gospodinjstva, gospodarske družbe, vlada (država) in tuje države. Gospodinjstva ponujajo svoje "proizvodne dejavnike" podjetjem. To vključuje delo, zemljo, kapital (stvari, kot so stroji in zgradbe) in informacije. V zameno za svoje proizvodne dejavnike gospodinjstva dobijo dohodek, ki ga uporabijo za potrošnjo (nakup) dobrin od drugih subjektov.

Podjetja proizvajajo in prodajajo blago in storitve ter kupujejo proizvodne dejavnike od gospodinjstev in drugih podjetij.

Državni ali javni sektor vključuje institucije in organizacije. Država pobere del zaslužka gospodarskih družb in gospodinjstev ter ga uporabi za plačilo "javnih dobrin", kot so ulice ali izobraževanje, ki naj bi bile na voljo vsem. Zadnji predmet so tuje države. Sem spadajo vsa gospodinjstva, gospodarske družbe in državne institucije, ki nimajo sedeža v lastni državi. Zahtevajo in dobavljajo blago iz tujine.

Predmeti (stvari, na katere se deluje) v ekonomski študiji so potrošno blago, kapitalsko blago in proizvodni dejavniki. Potrošno blago se razvršča kot "blago za uporabo" (na primer bencin ali toaletni papir), kot "namensko blago" (na primer hiša ali kolo) in kot "storitve" (na primer delo zdravnika ali čistilke). Investicijsko blago je blago, ki je potrebno za proizvodnjo drugega blaga. Primeri teh dobrin so stavbe, oprema in stroji. Proizvodni dejavniki so delo, zemlja, kapital, informacije in okolje.

Splošna ekonomska pravila

• Vsi ljudje se morajo odločiti med svojimi možnostmi.
• Stroški blaga so tisti, ki se jim oseba odreče za blago.
• Ko se oseba odpove nečemu (npr. denarju), da bi dobila dobrino, se odpove tudi drugim stvarem, ki bi jih lahko dobila namesto tega. To pomeni, da je resnična cena nečesa tisto, čemur se odpoveste, da bi to dobili. To vključuje denar in ekonomske koristi ("koristnost"), ki jih niste dobili, ker ne morete več kupiti nečesa drugega. to imenujemo oportunitetni stroški.
• Ljudje izbirajo med možnostmi glede na nagrade ("spodbude") ali slabosti ("zaviralne dejavnike"), ki jih pričakujejo od posamezne možnosti. Če za določeno možnost povečamo nagrade, se bo zanjo pogosto odločilo več ljudi.
• Trgovina lahko izboljša položaj vseh.
• Trgi so običajno dobri za organizacijo gospodarskega življenja. Na prostem trgu si dobrine delijo ljudje in podjetja, ki sprejemajo manjše odločitve. "Nevidna roka" trga (Adam Smith) pravi, da če si vsakdo prizadeva dobiti, kar želi, bodo vsi tako dobro preskrbljeni, kot bi lahko bili.
• Včasih cene ne prikazujejo v celoti stroškov ali koristi za družbo. Na primer, onesnaženost zraka je za družbo slaba, izobraževanje pa je za družbo koristno. Vlada lahko uvede davek (ali naredi nekaj za zmanjšanje prodaje) na predmete, ki so slabi za družbo. Prav tako lahko podpira (na primer daje denar za) predmete, ki so dobri za družbo.
• Življenjski standard v državi je odvisen od sposobnosti za proizvodnjo storitev in blaga. Produktivnost je količina proizvedenega blaga, deljena s skupnim številom delovnih ur.
• Ko se poveča skupna ponudba denarja ali ko se povečajo stroški proizvodnje, se zvišajo cene. To se imenuje inflacija.

Zgodovina

• Analiza bogastva v 18. stoletju
• Fiziokracija
• Klasična ekonomija
• marksistična ekonomija
• avstrijska ekonomija
• Neoklasična ekonomija
• Ekonomija blaginje

Zamisli ekonomistov so v veliki meri odvisne od časa, v katerem živijo. Karl Marx je na primer živel v času, ko so bile razmere za delavce zelo slabe, John Maynard Keynes pa je živel v času velike krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Današnji ekonomisti se lahko ozrejo nazaj in razumejo, zakaj so sprejeli svoje odločitve, ter poskušajo sprejeti boljše odločitve.

Področja ekonomije

Dve glavni veji ekonomije sta mikroekonomija in makroekonomija.

Makroekonomija obravnava gospodarstvo na splošno. Makroekonomisti na primer proučujejo stvari, zaradi katerih se bogastvo države povečuje, in stvari, zaradi katerih milijoni ljudi izgubijo delo. Mikroekonomija se ukvarja z manjšimi in bolj specifičnimi stvarmi, na primer s tem, kako družine in gospodinjstva porabljajo denar in kako poslujejo podjetja.

Obstajajo še številne druge veje ekonomije:

• Vedenjska ekonomija
• Poslovna ekonomija
• Ustavna ekonomija
• Kulturna ekonomija
• Razvojna ekonomija
• Ekološka ekonomija
• Ekonomska geografija
• okoljska ekonomija
• Ekonomika energije
• Finančna ekonomija
• Industrijska ekonomija
• Informacijska ekonomija
• Mednarodna ekonomija
• Ekonomika dela
• Managerska ekonomija
• Matematična ekonomija ali ekonometrija
• Ekonomika virov
• Mestna ekonomija
• Javna ekonomija
• opisna, teoretična in politična ekonomija.
• monetarna ekonomija

Znani ekonomisti

Znani ekonomisti v zgodovini so bili:

• Adam Smith (med njegovimi deli sta Bogastvo narodov in Teorija moralnih čustev. Prvi je predstavil koncept "nevidne roke").
• Thomas Malthus (avtor knjige An Essay on the Principle of Population. Vzpostavitev teorije prebivalstva ).
• David Ricardo (prvi predstavil teorijo primerjalnih prednosti).
• Karl Marx (med njegovimi deli sta Das Kapital in Komunistični manifest; slavna kritika kapitalizma).
• John Maynard Keynes (ustanovitelj keynesianske ekonomske šole).
• Milton Friedman (zagovornik monetarizma, med njegovimi deli je tudi Kapitalizem in svoboda).

Znani ekonomisti 19. in 20. stoletja so bili Friedrich August von Hayek, Wassily Leontief, Carl Menger in Léon Walras.

Sorodne strani

• Politična ekonomija
• Ustavna ekonomija