Ekonomija: definicija, osnovni pojmi in delovanje gospodarstva
Ekonomija: definicija, osnovni pojmi in delovanje gospodarstva — razložene odločitve, proizvodnja, distribucija, naložbe in vpliv na prihodke.
Ekonomija je družboslovna veda, ki preučuje ekonomske dejavnosti in odločitve ljudi: kako se ljudje odločajoželijo. Pogosto jo opišemo kot "študijo pomanjkanja in izbire" — to pomeni, da se ukvarja z odločitvami o tem, kako omejeni viri (čas, denar, surovine) zadovoljujejo neskončne potrebe in želje. Preučuje tudi dejavnike, ki vplivajo na proizvodnjo, distribucijo in potrošnjo blaga in storitev v gospodarstvu, ter kako se ti procesi med seboj prepletajo.
Naložbe in prihodki so tesno povezani z delovanjem ekonomije: odločitve o tem, koliko varčevati, koliko investirati in kako razporediti dohodek, vplivajo na rast, zaposlenost in življenjski standard. Beseda "ekonomija" izhaja iz stare grščine (οἶκος oíkos = "hiša", νόμος nomos = "običaj" ali "zakon") in prvotno označuje urejanje gospodinjstva ter upravljanje virov.
Modeli, ki se danes uporabljajo v ekonomiji, so se večinoma začeli razvijati v 19. stoletju. Ekonomisti so izhajali iz načel politične ekonomije in postopoma vpeljali bolj empiričen ter kvantitativen pristop, podoben tistemu, ki se uporablja v naravoslovju. To je omogočilo gradnjo teoretičnih modelov (npr. ponudba in povpraševanje, modeli tržne konkurence, makroekonomski modeli), ki pomagajo pojasniti in napovedati gospodarske pojave.
Osnovni pojmi
- Pomanjkanje — temeljni problem, ki pomeni, da viri niso dovolj za zadovoljitev vseh želja; zato nastaja potreba po izbiri.
- Priložnostni strošek (opportunity cost) — vrednost najboljše opustitve oz. naslednje najboljše alternative, ko sprejmemo odločitev.
- Ponudba in povpraševanje — osnovna sila, ki določa cene in količine na trgih; ravnotežje med njima določa tržne cene.
- Marginalna analiza — preučevanje koristi in stroškov dodatne enote nečesa (npr. dodatnega proizvedenega kosa ali dodatne ure dela).
- Elastičnost — meri, kako močno se količina povpraševanja ali ponudbe spremeni ob spremembi cene ali drugih dejavnikov.
- Tržne strukture — od popolne konkurence do monopolov, ki vplivajo na cene, proizvodnjo in učinkovitost.
- Tržni odpovedi — situacije, kot so eksternalije, javni dobrini ali asimetrične informacije, kjer trg sam ne zagotavlja učinkovitih rezultatov in je vloga države večja.
Makroekonomski pojmi in politike
Makroekonomija se osredotoča na agregatne kazalce in politike države: bruto domači proizvod (BDP), rast gospodarstva, inflacijo, brezposelnost, plačilno bilanco in javni dolg. Glavni instrumenti so:
- Fiskalna politika — proračunske odločitve vlade o javni porabi in davkih, s katerimi se poskuša uravnavati gospodarska aktivnost.
- Denarna politika — ukrepi centralne banke (nastavitev obrestnih mer, količinska politika), ki vplivajo na obrestne mere, ponudbo denarja in inflacijo.
- Strukturne politike — reforme trga dela, izobraževanja, regulacije in konkurenčnosti, ki vplivajo na dolgoročno rast.
Kako deluje gospodarstvo
Gospodarstvo deluje preko medsebojnih odnosov gospodinjstev, podjetij, finančnih institucij in vlade. Gospodinjstva ponujajo delo in potrošnjo, podjetja proizvajajo izdelke in storitve, finančni sistem posreduje sredstva, država pa ureja pravila igre in po potrebi vstopa z ukrepi. Ključni mehanizem je cene: spremembe cen prenašajo informacije o redkosti blaga in usmerjajo vire tja, kjer so najbolj potrebni.
Specializacija in mednarodna trgovina temeljita na načelu primerjalnih prednosti — države ali posamezniki se specializirajo za proizvodnjo tistega, v čemer so relativno bolj učinkoviti, nato pa trgujejo, kar povečuje skupno blaginjo. Investicije v izobraževanje, tehnologijo in infrastrukturo spodbujajo produktivnost in dolgoročno gospodarsko rast.
Zaključek
Ekonomija ponuja orodja, ki pomagajo razumeti, zakaj ljudje in družbe sprejemajo določene odločitve, kako se oblikujejo trgi in zakaj včasih pride do neuspehov trga, ki zahtevajo javne intervencije. Znanje ekonomije je uporabno pri vsakdanjih odločitvah (npr. kako razporediti proračun gospodinjstva), pri vodenju podjetij in pri oblikovanju javnih politik, ki vplivajo na blaginjo celotne družbe.
Ekonomisti preučujejo, kako ljudje sprejemajo odločitve, na primer na trgu.
borza v São Paulu. Kupci in prodajalci niso prisotni. Za trgovanje uporabljajo posrednike in tehnologijo. Večina idej o nakupu in prodaji je enaka kot na "pravem" trgu.
Subjekti in predmeti v ekonomiji
Subjekti (akterji) v ekonomski študiji so gospodinjstva, gospodarske družbe, vlada (država) in tuje države. Gospodinjstva ponujajo svoje "proizvodne dejavnike" podjetjem. To vključuje delo, zemljo, kapital (stvari, kot so stroji in zgradbe) in informacije. V zameno za svoje proizvodne dejavnike gospodinjstva dobijo dohodek, ki ga uporabijo za potrošnjo (nakup) dobrin od drugih subjektov.
Podjetja proizvajajo in prodajajo blago in storitve ter kupujejo proizvodne dejavnike od gospodinjstev in drugih podjetij.
Državni ali javni sektor vključuje institucije in organizacije. Država pobere del zaslužka gospodarskih družb in gospodinjstev ter ga uporabi za plačilo "javnih dobrin", kot so ulice ali izobraževanje, ki naj bi bile na voljo vsem. Zadnji predmet so tuje države. Sem spadajo vsa gospodinjstva, gospodarske družbe in državne institucije, ki nimajo sedeža v lastni državi. Zahtevajo in dobavljajo blago iz tujine.
Predmeti (stvari, na katere se deluje) v ekonomski študiji so potrošno blago, kapitalsko blago in proizvodni dejavniki. Potrošno blago se razvršča kot "blago za uporabo" (na primer bencin ali toaletni papir), kot "namensko blago" (na primer hiša ali kolo) in kot "storitve" (na primer delo zdravnika ali čistilke). Investicijsko blago je blago, ki je potrebno za proizvodnjo drugega blaga. Primeri teh dobrin so stavbe, oprema in stroji. Proizvodni dejavniki so delo, zemlja, kapital, informacije in okolje.
Splošna ekonomska pravila
- Vsi ljudje se morajo odločiti med svojimi možnostmi.
- Stroški blaga so tisti, ki se jim oseba odreče za blago.
- Ko se oseba odpove nečemu (npr. denarju), da bi dobila dobrino, se odpove tudi drugim stvarem, ki bi jih lahko dobila namesto tega. To pomeni, da je resnična cena nečesa tisto, čemur se odpoveste, da bi to dobili. To vključuje denar in ekonomske koristi ("koristnost"), ki jih niste dobili, ker ne morete več kupiti nečesa drugega. to imenujemo oportunitetni stroški.
- Ljudje izbirajo med možnostmi glede na nagrade ("spodbude") ali slabosti ("zaviralne dejavnike"), ki jih pričakujejo od posamezne možnosti. Če za določeno možnost povečamo nagrade, se bo zanjo pogosto odločilo več ljudi.
- Trgovina lahko izboljša položaj vseh.
- Trgi so običajno dobri za organizacijo gospodarskega življenja. Na prostem trgu si dobrine delijo ljudje in podjetja, ki sprejemajo manjše odločitve. "Nevidna roka" trga (Adam Smith) pravi, da če si vsakdo prizadeva dobiti, kar želi, bodo vsi tako dobro preskrbljeni, kot bi lahko bili.
- Včasih cene ne prikazujejo v celoti stroškov ali koristi za družbo. Na primer, onesnaženost zraka je za družbo slaba, izobraževanje pa je za družbo koristno. Vlada lahko uvede davek (ali naredi nekaj za zmanjšanje prodaje) na predmete, ki so slabi za družbo. Prav tako lahko podpira (na primer daje denar za) predmete, ki so dobri za družbo.
- Življenjski standard v državi je odvisen od sposobnosti za proizvodnjo storitev in blaga. Produktivnost je količina proizvedenega blaga, deljena s skupnim številom delovnih ur.
- Ko se poveča skupna ponudba denarja ali ko se povečajo stroški proizvodnje, se zvišajo cene. To se imenuje inflacija.
Zgodovina
- Analiza bogastva v 18. stoletju
- Fiziokracija
- Klasična ekonomija
- marksistična ekonomija
- avstrijska ekonomija
- Neoklasična ekonomija
- Ekonomija blaginje
Zamisli ekonomistov so v veliki meri odvisne od časa, v katerem živijo. Karl Marx je na primer živel v času, ko so bile razmere za delavce zelo slabe, John Maynard Keynes pa je živel v času velike krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Današnji ekonomisti se lahko ozrejo nazaj in razumejo, zakaj so sprejeli svoje odločitve, ter poskušajo sprejeti boljše odločitve.
Področja ekonomije
Dve glavni veji ekonomije sta mikroekonomija in makroekonomija.
Makroekonomija obravnava gospodarstvo na splošno. Makroekonomisti na primer proučujejo stvari, zaradi katerih se bogastvo države povečuje, in stvari, zaradi katerih milijoni ljudi izgubijo delo. Mikroekonomija se ukvarja z manjšimi in bolj specifičnimi stvarmi, na primer s tem, kako družine in gospodinjstva porabljajo denar in kako poslujejo podjetja.
Obstajajo še številne druge veje ekonomije:
- Vedenjska ekonomija
- Poslovna ekonomija
- Ustavna ekonomija
- Kulturna ekonomija
- Razvojna ekonomija
- Ekološka ekonomija
- Ekonomska geografija
- okoljska ekonomija
- Ekonomika energije
- Finančna ekonomija
- Industrijska ekonomija
- Informacijska ekonomija
- Mednarodna ekonomija
- Ekonomika dela
- Managerska ekonomija
- Matematična ekonomija ali ekonometrija
- Ekonomika virov
- Mestna ekonomija
- Javna ekonomija
- opisna, teoretična in politična ekonomija.
- monetarna ekonomija
Znani ekonomisti
Znani ekonomisti v zgodovini so bili:
- Adam Smith (med njegovimi deli sta Bogastvo narodov in Teorija moralnih čustev. Prvi je predstavil koncept "nevidne roke").
- Thomas Malthus (avtor knjige An Essay on the Principle of Population. Vzpostavitev teorije prebivalstva ).
- David Ricardo (prvi predstavil teorijo primerjalnih prednosti).
- Karl Marx (med njegovimi deli sta Das Kapital in Komunistični manifest; slavna kritika kapitalizma).
- John Maynard Keynes (ustanovitelj keynesianske ekonomske šole).
- Milton Friedman (zagovornik monetarizma, med njegovimi deli je tudi Kapitalizem in svoboda).
Znani ekonomisti 19. in 20. stoletja so bili Friedrich August von Hayek, Wassily Leontief, Carl Menger in Léon Walras.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ekonomija?
O: Ekonomija je družboslovna veda, ki preučuje gospodarsko dejavnost ali kako se ljudje odločajo, da bi dobili, kar želijo. Opredeljena je kot "študija pomanjkanja in izbire".
V: Kaj pomeni beseda "ekonomija"?
O: Beseda izhaja iz stare grščine in se nanaša na ןἶךןע oםkos "hiša" in םלןע nomos "običaj" ali "zakon".
V: Kako so v gospodarstvu razdeljene dobrine in storitve?
O: Ekonomija preučuje, kaj vpliva na proizvodnjo, distribucijo in potrošnjo blaga in storitev v gospodarstvu.
V: Kako so naložbe in dohodki povezani z ekonomijo?
O: Naložbe in dohodki so povezani z ekonomijo.
V: Kdaj so ekonomisti pri svojem delu začeli uporabljati modele?
O: Modeli, ki se danes uporabljajo v ekonomiji, so se večinoma začeli uporabljati v 19. stoletju. Ljudje so prevzeli zamisli iz politične ekonomije in jih dopolnili, ker so želeli uporabiti empirični pristop, podoben tistemu, ki se uporablja v naravoslovju.
V: Kaj je ekonomiste navdihovalo pri ustvarjanju modelov?
O: Ekonomiste je pri ustvarjanju modelov navdihovala politična ekonomija, saj so želeli uporabiti empirični pristop, podoben tistemu, ki se uporablja v naravoslovju.
Iskati