Velika depresija (1929–1939): vzroki, potek in posledice
Velika depresija je bila globoka svetovna gospodarska kriza, ki se je v ZDA začela po zlomu ameriške borze leta 1929 in se razširila po vsem svetu. Med 24. in 29. oktobrom 1929 so cene na borzi Wall Street močno padle. Veliko ljudi je izgubilo službo; gospodarska aktivnost se je znižala, banke so propadale, podjetja zaprla tovarne, delavci pa ostajali brez dohodka. Do leta 1932 je delo izgubilo približno 25–30 % ljudi v ZDA, številne družine so postale brezdomci in revne. S tem se je končalo obdobje bogastva, znano kot cvetočih dvajsetih let. Mnogo ljudi meni, da se je velika gospodarska kriza začela na t. i. črni torek, 29. oktobra 1929, vendar ekonomisti poudarjajo, da je bil ta dan le eden od dogodkov v daljšem procesu propada trga.
Vzroki krize
Dejavniki, ki so privedli do velike depresije, so bili medsebojno povezani in so delovali postopoma:
- Prekomerno špekuliranje na borzi in nakup delnic na drobni kredit (t. i. buying on margin), kar je ustvarilo finančno mehurček.
- Prekomerna proizvodnja v industriji in kmetijstvu ob omejenem povpraševanju ter neenakomerna razporeditev dohodkov, zaradi česar potrošnja ni sledila rasti proizvodnje.
- Bankrotska valovanja in množični bankrot bank, kar je zmanjšalo dostopnost kreditov in povzročilo deflacijo cen ter znižalo celotno gospodarsko aktivnost.
- Monetarna politika: številni ekonomisti, vključno z Milton Friedman, trdijo, da se je depresija poslabšala, ker je centralna banka (Federal Reserve) zmanjšala obseg denarne ponudbe in ni preprečila množičnih propadov bank.
- Zunanjepolitični ukrepi, kot so višje carine, so poslabšali mednarodno trgovino — mnogi menijo, da so višji davki in posebej carine (npr. amerški Smoot–Hawley tarifni zakon iz leta 1930) zmanjšale svetovno trgovino in poglobile krizo.
Potek in družbeni učinki
Kriza se je v letih 1929–1933 še poglobila. Poleg množične brezposelnosti so v Ameriki prizadeli tudi sušni valovi na srednjem zahodu (Dust Bowl), ki so povzročili dodatne selitve in revščino med kmeti. Ljudje so izgubljali prihranke, mnogi so se preselili v začasne taborišča ali se preselili v iskanju dela. Socialna struktura in družine so doživele velike stiske: povišale so se brezposelnost, lakota in obseg socialne pomoči.
Politične posledice in odziv vlade
Ko se je začela velika gospodarska kriza, je bil predsednik Združenih držav Amerike HerbertHoover, zato je bil pogosto obtožen, da za krizo nosi krivdo, saj po mnenju kritikov vlada njegove administracije ni ukrepala dovolj odločno. Leta 1932 je javno nezadovoljstvo pripeljalo do volilne zmage Franklina D. Roosevelta. Roosevelt je uvedel obsežen sklop reform in javnih programov, znan kot New Deal, s katerimi je poskušal oživiti gospodarstvo, popravljati finančni sistem in pomagati revnim.
Med pomembnejšimi ukrepi New Deala so bile reforme bančnega sistema (ponovna vzpostavitev zaupanja v banke), ustanovitev sistemov za zavarovanje vlog, regulacija finančnih trgov, javna dela (gradnja cest, mostov, javnih objektov) in programi za pomoč kmetom ter delavcem. Vlada je začela tudi z uvajanjem socialnih varstvenih programov, da bi zagotovila vsaj minimum varnosti za starejše in nezaposlene.
Primeri programov
Eden od teh programov je bil Civilian Conservation Corps ali CCC. V okviru CCC je veliko mladih moških delalo na prostem v gozdarstvu, protipoplavnih in zemljiških projektih. Moški so prejemali trideset dolarjev na mesec, od tega so petindvajset dolarjev pošiljali domov za preživljanje svojih družin, za delo, poleg tega pa so dobili brezplačno hrano in zavetje. Drug pomemben program je bila socialna varnost, ki je starim ljudem zagotavljala majhen dohodek, tako da so imeli denar za osnovne potrebščine. Poleg tega so bili sprejeti tudi zakoni za izboljšanje delavskih pravic, regulacijo borze in za spodbujanje zaposlovanja.
Mednarodni vpliv
Velika depresija ni prizadela le ZDA — trgovinska izmenjava je upadla, industrijska proizvodnja v Evropi in drugod se je zmanjšala, brezposelnost je naraščala tudi v Kanadi, Latinski Ameriki, Avstraliji in Aziji. Gospodarske stiske so vplivale na politiko: v nekaterih državah so pospešile vzpon avtoritarnih ali skrajnih političnih gibanj, kar je imelo dolgoročne posledice za mednarodno politiko v 30. letih 20. stoletja.
Konec depresije
Depresija se je postopoma začela umirjati v drugi polovici 30. let, deloma zaradi javnih izdatkov in reform New Deala, ki so stabilizirale finančni sistem in ustvarile delovna mesta. Vendar popolno gospodarsko okrevanje v ZDA je prišlo šele z obsežnim povečanjem industrijske proizvodnje in zaposlovanja med obdobjem vojaške mobilizacije ob izbruhu druge svetovne vojne. Med letoma 1939 in 1944 je zaradi vojne veliko ljudi dobilo zaposlitev v industriji in oboroževalnih programih, kar je učinkovito končalo veliko depresijo v smislu masovne brezposelnosti.
Zaključek
Velika depresija je bila kompleksen pojav z več sočasnimi vzroki in daljnosežnimi posledicami. Poleg gospodarske škode je močno vplivala tudi na način, kako so države urejale svoje finančne sisteme, socialno varnost in ekonomsko politiko. Lekcije iz tega obdobja so prispevale k razvoju sodobnih orodij za stabilizacijo gospodarstva in preprečevanje podobnih kriz v prihodnosti.
Slika Migrant Mother Dorothee Lange prikazuje revne otroke v Kaliforniji z 32-letno materjo Florence Owens Thompson. Povedala je, "da so živeli od zamrznjene zelenjave z ... polj in ptic, ki so jih otroci pobili. Pravkar je prodala pnevmatike iz svojega avtomobila, da je lahko kupila hrano. Sedela je v šotoru, okoli nje so bili otroci, in zdelo se je, da je vedela, da ji bodo moje slike pomagale, zato mi je pomagala.
Ozadje
Velika gospodarska kriza je sledila desetletju hitre gospodarske rasti in urbanizacije. Po zlomu na Wall Streetu leta 1929 je poslovanje upadlo, tako kot po prejšnjih borznih zlomih. Vendar so ljudje še vedno upali. John D. Rockefeller je dejal: "To so dnevi, ko so mnogi obupani. V 93 letih mojega življenja so depresije prihajale in odhajale. Blaginja (bogastvo) se je vedno vrnila in se bo tudi v prihodnje." Toda kmalu so se slabi učinki depresije vse bolj stopnjevali. Vse več ljudi je izgubilo službe, denar in domove. Pojavila so se poročila, da so v Nemčiji in Združenih državah Amerike vladali velika lakota, bolezni in celo lakota. Države so se bolj kot v zadnjih desetletjih posluževale protekcionizma. To je zmanjšalo mednarodno trgovino.
Dust Bowl
Kmetje so bili običajno varni pred hudimi posledicami prejšnjih depresij, saj so se lahko vsaj nahranili. V času velike depresije so bile tudi Velike ravnice močno prizadete zaradi suše in prašnih neviht. To se je imenovalo Dust Bowl.
Zaradi dolgoletne prekomerne paše in suše je trava izginila. Ker je bila vrhnja plast tal izpostavljena, so močni vetrovi dvigovali rahlo zemljo in jo prenašali na dolge razdalje. Prašni viharji so uničili pridelke, kmetje pa so ostali brez hrane in prodajnih izdelkov.
Še posebej so bili prizadeti mali kmetje. Še preden so izbruhnili prašni viharji, je izum traktorja močno zmanjšal potrebo po delovni sili na kmetijah. Ti mali kmetje so bili običajno že zadolženi, saj so si izposojali denar za seme in ga vračali, ko so pridelali. Ko so prašni viharji uničili pridelke, mali kmet ni mogel nahraniti le sebe in svoje družine, ampak tudi ne vrniti dolga. Banke so nato hipotekarni dolg unovčile in kmetova družina je ostala brez doma, brezposelna in revna.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je povzročilo veliko depresijo?
O: Veliko depresijo je povzročil zlom na ameriški borzi leta 1929 ter zvišanje davkov za ameriške državljane in povečanje carin za države, ki so trgovale z Združenimi državami. Ekonomist Milton Friedman je tudi menil, da se je poslabšala, ker je Federal Reserve natisnila manj denarja kot običajno.
V: Kdaj se je začela velika gospodarska kriza?
O: Velika depresija se je začela po zlomu ameriške borze leta 1929, čeprav veliko ljudi meni, da se je začela 29. oktobra, ki je znan kot črni torek.
V: Kdo je bil predsednik Združenih držav, ko se je začela velika depresija?
O: Herbert Hoover je bil predsednik Združenih držav, ko se je leta 1929 začela velika gospodarska kriza.
V: Kako je Roosevelt pomagal v tem času?
O: Predsednik Franklin D. Roosevelt je dosegel, da je vlada sprejela številne nove zakone in programe za pomoč ljudem, ki jih je prizadela velika kriza, kot sta socialna varnost in Civilni varstveni zbor (CCC). Ta programa sta prizadetim zagotavljala dohodek in mladim moškim omogočala delo na prostem z brezplačno hrano in streho nad glavo.
V: S čim se je končalo bogastvo v času cvetočih dvajsetih let?
O: Drastični padec cen na Wall Streetu med 24. in 29. oktobrom 1929 je povzročil konec bogastva v času cvetočih dvajsetih let, saj je veliko ljudi izgubilo službo ali postalo brezdomcev in revnih.
V: Kako je druga svetovna vojna končala veliko depresijo?
O: Med letoma 1939 in 1944 je imelo zaradi druge svetovne vojne več ljudi spet delo, kar je pomagalo končati veliko depresijo.
