Milton Friedman (31. julij 1912 – 16. november 2006) je bil ameriški ekonomist, ki je močno vplival na razvoj ekonomske misli v 20. stoletju. Bil je eden glavnih zagovornikov monetarizma — šole mišljenja, ki poudarja pomen denarne ponudbe za razumevanje gospodarskih nihanj. Monetarizem uči, da hitrost rasti denarne mase vpliva na inflacijo in gospodarsko aktivnost, zato je Friedman zagovarjal stalno in predvidljivo rast denarne osnove (znano kot k‑percent rule), namesto spremenljivih in nepričakovanih ukrepov centralnih bank. Poudarjal je tudi razliko med kratkoročnimi in dolgoročnimi učinki denarne politike ter predstavil idejo o naravni stopnji brezposelnosti in dolgoročni (vertikalni) Phillipsovi krivulji.
Izobrazba in akademska pot
Friedman se je rodil v Brooklynu v New Yorku v madžarsko-judovski družini in odraščal v Rahwayu v New Jerseyju. Študiral je na univerzah Rutgers, Columbia in Chicago. V Chicagu je dolgo sodeloval z drugimi ključnimi predstavniki čikaške ekonomske šole, med njimi z Georgeom Stiglerjem, in postal ena vodilnih osebnosti te šole, znane po poudarku na prostih trgih, empiriji in skepticizmu do pretiranega državnega poseganja.
Glavna dela in teorije
Med pomembnejšimi prispevki Friedmana so teorija trajnih prihodkov (permanent income hypothesis), ki pojasnjuje vedenje potrošnje, in podrobna analiza zgodovine denarja ter inflacije. Skupaj z Anna J. Schwartz je napisal slavno delo A Monetary History of the United States, 1867–1960, ki je okrepilo pomen monetarne politike za razumevanje depresij in inflacij. Njegovi poljudnejši in vplivnejši teksti vključujejo Kapitalizem in svoboda (Capitalism and Freedom) in z ženo Rose knjigo ter istoimenski TV-program Svobodno izbirati (Free to Choose), v katerih predstavi svoje ekonomske in politične nazore.
Gospodarska politika in ideološki pogledi
Friedman je menil, da je treba omejiti vladni nadzor nad gospodarstvom. Podpiral je znižanje davkov, zmanjšanje državne porabe, odpravo nepotrebnih regulacij in uvedbo tržnih rešitev na področjih, kot so izobraževanje (npr. šolski boni) in socialna varnost. Predlagal je tudi sistem negativne dohodninske stopnje kot način zagotavljanja socialne podpore brez velikih izkrivljanj trga dela.
Njegovi politični pogledi so bili v veliki meri libertarni: nasprotoval je prisilnemu služenju vojaškega roka in aktivno zagovarjal prehod na prostovoljno vojsko — kar je bil eden izmed dosežkov, na katere je bil zelo ponosen. Hkrati je nasprotoval obsežnemu centralnemu planiranju in verjel, da trgi v mnogih primerih učinkoviteje razporejajo vire kot država.
Vpliv na politiko in javno življenje
V sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih je Friedmanova misel pridobila širšo politično veljavo; njegovo delo je vplivalo na politike predsednika Ronalda Reagana in drugih voditeljev, ki so uvajali politike deregulacije, zniževanja davkov in strožje monetarne politike za zajezitev inflacije. Njegove ideje so imele velik vpliv tudi v drugih državah, pri čemer se je pojavila debata o vlogi njegove teorije pri ekonomskih reformah, pa tudi o tem, kako so se ideje implementirale v različnih političnih kontekstih.
Javno komuniciranje, knjige in nagrade
Friedman je veliko pisal in nastopal v medijih — nastopil je v dokumentarnih serijah, posnel televizijsko serijo in napisal številne članke in knjige, s katerimi je skušal ekonomske ideje približati širši javnosti. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim Nobelovo nagrado za ekonomske vede leta 1976, kar je utrdilo njegov pomen kot enega najvplivnejših ekonomistov 20. stoletja.
Osebno življenje in smrt
Friedman se je leta 1938 poročil z Rose Director, ki je bila prav tako ekonomistka in z njim sodelovala pri nekaterih delih. Skupaj sta imela sina in hčerko. Bil je agnostik.
Friedman je umrl zaradi odpovedi srca v San Franciscu v Kaliforniji, star 94 let. Preživeli so ga žena in dva otroka. Njegovi posmrtni ostanki so bili kremirani in raztreseni na območju zaliva San Francisco.
Izvedni vpliv in kritike
Friedmanov prispevek k ekonomiji je dvostranski: s teoretičnimi idejami (npr. permanent income hypothesis, naravna stopnja brezposelnosti) in s praktičnimi predlogi (strogo vodena monetarna politika, tax cuts, regulatorne reforme). Njegove zamisli so navdihnile reforme, hkrati pa tudi sprožile kritike — nekateri ekonomisti so opozarjali na omejitve monetarizma pri razlaganju kratkoročnih nihanj in na socialne posledice nekaterih tržnih rešitev. Poleg tega so se pojavile razprave o etičnih in političnih implikacijah uveljavljanja njegovih idej v različnih režimih in zgodovinskih okoliščinah.
Ne glede na razprave je Milton Friedman ena najbolj vplivnih osebnosti moderne ekonomske misli: njegove analize in predlogi so oblikovali teorijo potrošnje, interpretacijo časa inflacije in vlogo centralnih bank ter močno vplivali na javno politiko v zadnjih desetletjih 20. stoletja.
