N-11 (Naslednja enajsterica): Goldman Sachs o 11 prihodnjih gospodarstvih

N-11 po Goldman Sachs: 11 obetavnih gospodarstev (Bangladeš, Indonezija, Iran, Mehika…) kot ključna priložnost za vlaganja in rast v 21. stoletju.

Naslednja enajsterica (ali N-11) je enajst držav - Bangladeš, Egipt, Indonezija, Iran, Mehika, Nigerija, Pakistan, Filipini, Južna Koreja, Turčija in Vietnam - ki bodo po mnenju investicijske banke Goldman Sachs v 21. stoletju skupaj z državami BRICS verjetno postale ena največjih svetovnih gospodarstev. Banka je 12. decembra 2005 izbrala te države, ker so dobra mesta za vlaganje denarja in ker bodo verjetno kmalu postale veliko bogatejše.

Izvor in namen označbe N-11

Oznako N-11 je leta 2005 uvedla ekipa ekonomistov investicijske banke Goldman Sachs (med njimi tudi Jim O'Neill, ki je prej skoval izraz BRICS). Namen je bil izpostaviti države, ki imajo po takratnih analizah potencial, da v prihodnjih desetletjih zrastejo v pomembnejša svetovna gospodarstva. N-11 ni stroga klasifikacija, temveč seznam držav z velikim dolgoročnim rastnim potencialom, kjer je lahko smiselno iskati priložnosti za dolgoročne naložbe.

Kaj je upoštevala Goldman Sachs

• Velikost prebivalstva in demografski potencial: mlada in rastoča delovna sila lahko podpira rast proizvodnje in potrošnje.
• Makroekonomska stabilnost in reforme: države z izboljšavami fiskalne discipline, liberalizacijo trgov in spodbujanjem tujih naložb imajo večjo verjetnost trajne rasti.
• Odprtje gospodarstva in možnost za industrijsko rast: integracija v globalne dobavne verige in krepitev izvoza sta pomembna dejavnika.
• Institucionalni in politični dejavniki: boljše upravljanje, manj korupcije in učinkovit pravni okvir povečujejo privlačnost za vlagatelje.

Glavne značilnosti držav N-11

Skupno za mnoge države s seznama so:

• hitrejša rast bruto domačega proizvoda kot v razvitih državah v obdobjih politične in gospodarske stabilnosti,
• pomembne investicije v infrastrukturo in proizvodne zmogljivosti,
• občutne razlike med državami glede razvitega trga, institucionalne kakovosti in izhodnih virov (nekatera so odvisna od surovin, druga od izvoza delaintenzivnih izdelkov),
• dolgoročne priložnosti zaradi urbanizacije in rastočega srednjega razreda.

Izzivi in kritike koncepcije N-11

Čeprav seznam poudarja priložnosti, so analitiki opozorili na več omejitev:

• Heterogenost skupine: Zdrave napovedi za eno državo s seznama ne pomenijo istega izida za vse – na primer Južna Koreja je že dolgo razvita industrijska država, medtem ko imajo Bangladeš ali Nigerija povsem drugačne institucionalne izzive.
• Politična nestabilnost in varnostni riziki: konflikti, politične krize ali terorizem lahko zavirajo rast.
• Slabe institucije in korupcija: pomanjkanje pravne varnosti in nepredvidljiva politika zmanjšujeta tuje neposredne naložbe.
• Okoljski in podnebni dejavniki: ranljivost za podnebne spremembe, pomanjkanje vode ali naravne nesreče lahko pomembno vplivajo na gospodarstvo.

Kako so se države od takrat razvijale

Nekatere od držav N-11 so v zadnjih dveh desetletjih potrdile svoj potencial: Vietnam in Indonezija sta postali pomembni proizvodni in izvozni destinaciji, Mehika in Turčija ostajata ključni tržni ekonomiji, Filipini so dosegli stabilno rast storitvenega sektorja, Južna Koreja pa je napredovala kot tehnološko in industrijsko močna država. Po drugi strani so države, kot so Pakistan in Nigerija, še vedno soočajo z velikimi izzivi na področju upravljanja, varnosti ter infrastrukture, ki ovirajo polni realizacijo njihovega potenciala.

Pomembne lekcije za vlagatelje in politike

• Dolgotrajne priložnosti zahtevajo selektivnost: vlagatelji morajo oceniti posamezno državo po njenih institucijah, političnem tveganju in sektorjih rasti.
• Strukturne reforme so ključne: izobraževanje, infrastruktura, zdravstveni sistemi in pravni okvir močno vplivajo na trajnost rasti.
• Sodelovanje v regijskih verigah vrednosti in izboljšanje konkurenčnosti povečujeta možnosti za dvig življenjskega standarda.

Pogled v prihodnost

N-11 ostaja uporaben koncept za poudarjanje držav z dolgoročnim potencialom, vendar ni garancija za uspeh. Nekatere države s seznama bodo verjetno postale bližje razvitim gospodarstvom, druge pa bodo morale premagati velike institucionalne in okoljske ovire. Za vlagatelje in odločevalce je pomembno, da spremljajo napredek pri reformah, demografske trende in integracijo v globalno gospodarstvo ter upoštevajo, da so tveganja in priložnosti med državami zelo različni.

Išči po črki