Indonezija: Pregled države, otokov, prebivalstva in ključna dejstva

Indonezija: izčrpen pregled države, več kot 18.000 otokov, prebivalstva, kulture, aktivnih vulkanov in ključnih dejstev za popotnike in raziskovalce.

Indonezija je prostrana otoška država v jugovzhodni Aziji in Avstraliji/Oceaniji, del Malajskih otokov. Ima 18 108 otokov, od katerih jih je naseljenih približno 6 000. Najpomembnejši indonezijski otoki so Java, Bali, Borneo, Sulavezi in Sumatra. Glavno mesto države je Džakarta na Javi, čeprav je v teku načrt postopnega prestavljanja državne prestolnice na novo lokacijo v provinci Kalimantan (projekt imenovan Nusantara). Indonezija je bila dolgo pod nizozemsko kolonialno oblastjo kot Nizozemska Indija; sodobna indonezijska država se je formalno začela 17. avgusta 1945, ko sta Ir. Soekarno in dr. Mohammad Hatta prebrala Deklaracijo o neodvisnosti. Po razglasitvi je sledila borba za priznanje, ki se je končala z uradnim priznanjem neodvisnosti s strani Nizozemske nekaj let pozneje. Indonezijski dan neodvisnosti (17. avgust) je državni praznik.

Prebivalstvo, jezik in kultura

Indonezija je ena izmed najbolj poseljenih držav na svetu; pretekle ocene (npr. iz leta 2004) navajajo okoli 238 milijonov prebivalcev, vendar se je število prebivalcev od takrat izrazito povečalo — sodobne ocene govorijo o več sto milijonih (okoli 270–280 milijonov). Približno polovica prebivalstva živi na Javi, kjer je gostota poselitve bistveno višja kot na drugih otokih. Ravnovrstnost med spoloma je na splošno sorazmerna, demografska struktura pa se razlikuje med regijami.

Uradni jezik je bahasa Indonesia, ki velja za lingua franca in povezuje številne jezikovne skupnosti. V Indoneziji se govori kar 700+ jezikov in narečij — pogosto se navaja število okoli 737 — pri čemer večina teh jezikov obstaja v lokalnih, plemenskih ali otoških skupnostih. Med največjimi in najpogosteje uporabljanimi maternimi jeziki so javanščina, sundanščina in balijski jezik. Latinica je prevladujoče pisavo za uradno rabo.

Geografija, vulkani in naravne nevarnosti

Skupna površina ozemlja znaša približno 1,904 milijona km², kar daje državi raznoliko pokrajino od gosto poseljenih ravnic in vulkanskih otokov do tropskih gozdov in gorskih verig. Indonezija leži na stičišču več tektonskih plošč in je del Pacifičnega ognjenega obroča (Ring of Fire); zato ima največji delež aktivnih vulkanov med državami sveta. Zaradi tektonskih prelomov so pogosta tudi močna potresa in sekundarni pojavi, kot so cunamiji, zato so številna obalna in otoška območja izpostavljena naravnim nevarnostim.

Religija in družba

Večina prebivalcev izpoveduje islam, zaradi česar ima Indonezija največje muslimansko prebivalstvo na svetu, vendar država po ustavi ni islamska država — njeno uradno politično načelo je Pancasila, ki med drugim zagotavlja versko svobodo. Poleg islama so razširjene tudi druge veroizpovedi: krščanstvo (tako protestantsko kot rimskokatoliško), hinduizem (zlasti na Baliju) in budizem. V uradnem sistemu so pogosto priznane tudi druge tradicije in prepričanja; verska raznolikost se odraža v bogati kulturni in etnični pestrosti.

Gospodarstvo, naravni viri in turizem

Indonezija ima večje gospodarsko pomena v regiji: njeno gospodarstvo temelji na kombinaciji kmetijstva, rudarstva, energetike, proizvodnje in storitev. Pomembni naravni viri so nafta in zemeljski plin, premog, kopalnice, bakar in palmino olje; turizem pa prinaša znatne prihodke (priljubljena sta otoka Bali in Java z zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi). Hkrati država sooča izzive, kot so neenakomerna regionalna razvitost, okoljski pritiski zaradi krčenja gozdov in izgube habitatov ter potreba po trajnostnem upravljanju naravnih virov.

Biodiverziteta in varstvo okolja

Indonezija je ena najbolj biotsko raznovrstnih držav na svetu; njeni tropski deževni gozdovi so dom številnim endemskim in ogroženim vrstam, kot so orangutan, javaški nosorog in komodski zmaj. Hkrati država izziva varstvo okolja zaradi krčenja gozdov, požarov za razširjanje kmetijskih površin, izgube habitatov in pritiska razvojnih projektov. Obstaja veliko nacionalnih parkov in varovanih območij, vendar je ohranjanje biodiverzitete dolgotrajen izziv, ki zahteva sodelovanje lokalnih skupnosti, vlade in mednarodnih partnerjev.

Meje in sosede

Indonezijsko kopno meji z Papua Novo Gvinejo, Malezijo in Vzhodnim Timorjem. Poleg njih so v bližini tudi države, kot so Avstralija na jugu, Singapur na severozahodu in Filipini na severovzhodu.

Indonezija je kompleksna in dinamična država z bogato zgodovino, kulturno pestrostjo in izjemno naravno dediščino. Zaradi svoje strateške lege in velikosti ostaja ključni akter v jugovzhodni Aziji in širše v Indo‑pacifiški regiji.

Zgodovina

Pred drugo svetovno vojno

Indonezija ima pisano zgodovino že iz 7. stoletja. Preden so leta 1596 prišli nizozemski kolonialisti, je bila Indonezija sestavljena iz številnih kraljestev, ki so se nenehno borila med seboj. Od 17. stoletja do drugesvetovnevojne je Indoneziji vladala Nizozemska. Država se je takrat imenovala Nizozemska Vzhodna Indija.

Med drugo svetovno vojno so Japonci pregnali Nizozemce in prevzeli nadzor nad Indonezijo. Po kapitulaciji Japonske v vojni je Indonezija 17. avgusta 1945 razglasila svojo neodvisnost. Razglasitev je prebral Ir. Soekarno v Džakarti. Soekarno je pozneje postal prvi indonezijski predsednik.

Britanske enote so prišle v Indonezijo, da bi vzpostavile mir in rešile Evropejce, ki so bili ujetniki Japoncev. Britanska vojska je morala domov odpeljati tudi 300.000 japonskih vojakov. Indonezijski republikanci so se borili proti britanskim enotam, saj so pričakovali, da bodo Britanci Indonezijo vrnili Nizozemcem. Indonezijski republikanci so pobili veliko japonskih ujetnikov, preden so jih lahko poslali domov. Prav tako so začeli pobijati pripadnike manjšin, ki bi lahko nasprotovali novi republiki. Ubitih je bilo veliko Evropejcev in Indonezijcev. Veliko kitajskih poslovnežev in drugih manjšinskih skupin je bilo ubitih ali pa so ostali brez strehe nad glavo. Na Javi je bilo več tisoč brezdomcev.

Leta 1946 so se Nizozemci vrnili. Ko so Britanci leta 1947 odšli, je bilo v Indoneziji 55 000 nizozemskih vojakov. Nizozemska akcija se je imenovala "Operatie Product" ali "Politionele Acties". Indonezijski republikanci so se proti Nizozemcem borili do leta 1949. Vendar so bili indonezijski republikanci slabo organizirani in so se pogosto borili med seboj. Ko so Nizozemci republikanske vojake izrinili z različnih območij, so v državo premestili več vojakov, dokler ni bilo v Indoneziji 100 000 nizozemskih vojakov. Nizozemci niso hoteli ubogati Združenih narodov, ki so rekli, da morajo ustaviti spopade v Indoneziji. Združene države Amerike so organizirale srečanja med nizozemskimi in indonezijskimi voditelji. Novembra 1949 so Nizozemci končno privolili v priznanje neodvisnosti Indonezije.

Zaradi spopadov in slabe organizacije je trajalo dolgo, da je država postala mirna in da se je gospodarstvo izboljšalo. Padlo je veliko indonezijskih vojakov, od 45 000 do 100 000. Umrlo je tudi zelo veliko število civilistov, Indonezijcev, Evropejcev in Kitajcev; morda celo 200 000.

Indonezija

Pokrajine

Indonezija ima 34 provinc. Pet od njih ima poseben status. Vsaka provinca ima svoj zakonodajni organ in guvernerja. Pokrajine so razdeljene na pokrajine (kabupaten) in mesta (kota). Ta se nadalje delijo na okrožja (kecamatan), ta pa na skupine vasi (desa ali kelurahan).

Indonezijske province in njihova glavna mesta - razvrščene po regijah
(indonezijsko ime v oklepaju, če se razlikuje od angleškega)
* so province s posebnim statusom

Sumatra Aceh* - Banda Aceh Severna Sumatra (Sumatera Utara) - Medan Zahodna Sumatra (Sumatera Barat) - Padang Riau - Pekanbaru Otoki Riau (Kepulauan Riau) - Tanjung Pinang Jambi - Jambi (mesto) Južna Sumatra (Sumatera Selatan) - Palembang Bangka-Belitung (Kepulauan Bangka-Belitung) - Pangkal Pinang Bengkulu - Bengkulu (mesto) Lampung - Bandar Lampung Java Posebno glavno ozemlje Džakarta* (Daerah Khusus Ibu Kota Jakarta) - Džakarta Banten - Serang Zahodna Java (Jawa Barat) - Bandung Osrednja Java (Jawa Tengah) - Semarang Posebna regija Yogyakarta* (Daerah Istimewa Yogyakarta) - Yogyakarta (mesto) Vzhodna Java (Jawa Timur) - Surabaya Otoki Male Sunde Bali - Denpasar Zahodna Nusa Tenggara (Nusa Tenggara Barat) - Mataram Vzhodna Nusa Tenggara (Nusa Tenggara Timur) - Kupang

Kalimantan Zahodni Kalimantan (Kalimantan Barat) - Pontianak Osrednji Kalimantan (Kalimantan Tengah) - Palangkaraya Južni Kalimantan (Kalimantan Selatan) - Banjarmasin Vzhodni Kalimantan (Kalimantan Timur) - Tenggarong Seberang Severni Kalimantan ("Kalimantan Utara") - Tanjung Selor Sulawesi Severni Sulavezi (Sulawesi Utara) - Manado Gorontalo - Gorontalo (mesto) Srednji Sulavezi (Sulawesi Tengah) - Palu Zahodni Sulavezi (Sulavezi Barat) - Mamuju Južni Sulavezi (Sulawesi Selatan) - Makassar Jugovzhodni Sulavezi (Sulawesi Tenggara) - Kendari Otoki Maluku Maluku - Ambon Severni Maluku (Maluku Utara) - Sofifi Zahodna Nova Gvineja Zahodna Papua* (Papua Barat) - Manokwari Papua* - Jayapura

Province v Indoneziji

Vprašanja in odgovori

V: Katero je glavno mesto Indonezije?

V: Kdaj se je začela sodobna Indonezija?

V: Koliko otokov ima Indonezija?

V: Kateri so nekateri pomembni indonezijski otoki?

V: Koliko ljudi živi v Indoneziji?

V: Katere jezike govorijo v Indoneziji?

V: Katere religije pripadajo Indonezijcem?

Išči po črki