Malajsko otočje: geografska definicija, otoki in države
Malajsko otočje je otočje med celinsko jugovzhodno Azijo in Avstralijo. Sčasoma so ga imenovali tudi Vzhodna Indija, Indoavstralski arhipelag, Indonezijski arhipelag in druga imena.
Geografska lega in obseg
Otočje leži med Indijskim in Tihim oceanom. V skupini je več kot 25.000 otokov (ocene se razlikujejo glede na merila za števanje manjših skal in plavajočih otokov). Po površini je eno največjih arhipelagov na svetu, po številu otokov pa ga pogosto uvrščajo med vodilne; v izvirnem besedilu je navedeno, da je tretji na svetu. Otočje vključuje več suverenih držav in delov držav.
Glavni otoki in države
- Največji otoki: Borneo, Sumatra, Sulawesi (Celebes), Java, Nova Gvineja, Luzon, Mindanao, Timor, Bali in arhipelagi kot so Moluki.
- Vključene države in ozemlja: Indonezijo, Filipine, Singapur, Brunej, Vzhodno Malezijo (del Malezije na otoku Borneo) in Vzhodni Timor.
- Otok Nova Gvineja in otoki Papue Nove Gvineje niso vedno vključeni v opredelitve malajskega arhipelaga — odvisno od geografske ali biogeografske definicije. Indonezijski Moluki so običajno šteti za del arhipelaga.
Biotska raznovrstnost in Wallacejeva črta
Malajsko otočje leži v območju ene največjih biotskih raznovrstnosti na Zemlji. Zahodni del arhipelaga (Sumatra, Borneo, Java in Filipini) ima živalske in rastlinske skupnosti sorodne azijskim celinam, medtem ko številni otoki vzhodno od Wallacejeve črte (npr. del Nove Gvineje) nosijo avstralske značilnosti. Wallacejeva črta — po imenu naravoslovca Alfreda Russla Wallacea — označuje pomembno biogeografsko mejo med azijsko in avstralsko favno. V morjih se nahaja del znanega "Coral Triangle", kjer je morska biodiverziteta (zlasti koral in rib) izjemno visoka.
Podnebje, geologija in naravni pojavi
Večina območja ima tropsko podnebje z izrazitimi monsunski vplivi: visoke temperature skozi vse leto, obilne padavine in sezonske spremembe v vetrovnih vzorcih. Arhipelag leži na stičišču več tektonskih plošč (Evrazijska, Indoaustralska, Tihomorska, filipinska plošča), zato so potresi, vulkanske erupcije in tektonične premike pogosti. Nekateri otoki (npr. J ava, Sumatra, Borneo) imajo zelo raznoliko reliefno sestavo — od gorskih verig do obsežnih delt in mangrov.
Ljudje, jeziki in zgodovina
Malajsko otočje je večkulturno in večjezično območje. Prevladujeta avstronezijska (austroneska) jezikovna skupina in, zlasti v notranjih predelih Nove Gvineje, številne papuanske jezikovne skupine. Religije vključujejo islam (še posebej v Indoneziji in Maleziji), krščanstvo (v delu Filipinov, Nove Gvineje in Vzhodnega Timorja), hinduizem in lokalne tradicionalne vere.
Regija je imela dolgo zgodovino mednarodne trgovine (za začimbe, svilo, zlato), kolonialnih imperijev (Portugalska, Španija, Nizozemska, Velika Britanija) in modernih državnih oblik. Te zgodovinske vezi so močno vplivale na jezikovne, kulturne in politične razmere današnjega območja.
Gospodarstvo, viri in varstvo okolja
Gospodarstva v malajskem otočju temeljijo na raznolikih virih: kmetijstvo (riž, kokos, začimbe, olje palm), ribištvo, rudarstvo (premog, bakar, plin, nafta), gozdarstvo in turizem (potovanja, potapljanje). Morski ekosistemi in koralne obale so ekonomsko pomembni, a hkrati ranljivi.
Območje se sooča z resnimi okoljskimi izzivi: krčenje tropskih gozdov zaradi razširitve plantaž in sečnje, izguba habitata in ogroženost številnih vrst (npr. orangutanov, nosorogov), pretirano izkoriščanje morskih virov in vplivi podnebnih sprememb (dvig morske gladine, pogostejše ekstremne vremenske razmere). Obstajajo številne mednarodne in lokalne iniciative za ohranjanje narave, trajnostno rabo virov in obnovo habitata.
Zaključek
Malajsko otočje je geografsko, biološko in kulturno izjemno kompleksno območje, katerega meja in opredelitev se lahko razlikujejo glede na kriterije (geografske, biogeografske ali politične). Zaradi svoje bogate raznovrstnosti, strateške lege in naravnih virov ima ključno vlogo v regiji jugovzhodne Azije in pri svetovnih ekosistemih.
Wallaceova črta; Bali in Lombok, ki nista označena, sta na jugozahodnem koncu
Naravoslovje
Malajsko otočje je območje, kjer se stikata dve veliki tektonski plošči, in je območje, kjer so pogosti orogeneza (gorovja) in vulkani.
Wallaceova črta je ključni pojem v biogeografiji. Poteka med Balijem in Lombokom, ki ju ločuje globoka in hitra voda. Na eni strani so avstralske vrste, na drugi pa azijske. Naravoslovje tega območja je raziskoval Alfred Russel Wallace, ki je na Otokih začimb preživel osem let.
"Na tem arhipelagu obstajata dve različni, strogo omejeni favni, ki se razlikujeta tako kot favni Afrike in Južne Amerike ... vendar na zemljevidu ali na obrazu otokov ni ničesar, kar bi označevalo njune meje. Mejna črta poteka med otoki, ki so si bližje kot drugi, ki pripadajo isti skupini. Menim, da je zahodni del ločen del celinske Azije, medtem ko je vzhodni del fragmentarno podaljšanje nekdanje zahodnopacifiške celine.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Malajsko otočje?
O: Malajsko otočje je arhipelag med celinsko jugovzhodno Azijo in Avstralijo.
V: Katera so druga imena, s katerimi so poimenovali Malajsko otočje?
O: Malajski arhipelag se je skozi čas imenoval tudi Vzhodna Indija, Indoavstralski arhipelag, Indonezijski arhipelag in druga imena.
V: Kje se nahaja Malajsko otočje?
O: Malajsko otočje leži med Indijskim in Tihim oceanom.
V: Koliko otokov je v Malajskem arhipelagu?
O: Malajsko otočje ima več kot 25 000 otokov.
V: Ali je Malajsko otočje največje otočje na svetu?
O: Da, malajsko otočje je po površini največje otočje na svetu.
V: Katere države so vključene v Malajsko otočje?
O: Malajski arhipelag vključuje Indonezijo, Filipine, Singapur, Brunej, Vzhodno Malezijo in Vzhodni Timor.
V: Ali sta Papua Nova Gvineja in Nova Gvineja vključeni v Malajsko otočje?
O: Otok Nova Gvineja ali otoki Papue Nove Gvineje niso vedno vključeni v opredelitve malajskega arhipelaga, vendar so vključeni indonezijski Moluki.
