Biogeografija
Biogeografija je študija razširjenosti vrst. Njen cilj je pokazati, kje živijo organizmi in zakaj jih najdemo (ali ne najdemo) na določenem geografskem območju.
Osnovno vprašanje je, da so živali in rastline prilagojene krajem, v katerih živijo, vendar so v podobnih krajih pogosto zelo različne živali in rastline. Pričakovali bi lahko, da bodo na primer živali v tropskem deževnem gozdu skoraj enake v Amazoniji, ekvatorialni Afriki in jugovzhodni Aziji. Vendar temu ni tako.
Za to morajo obstajati razlogi. Ti razlogi so predmet raziskav na področju biogeografije. Najprej, približno od leta 1800 do 1855, so naravoslovci sestavljali sezname vrst v različnih regijah sveta. Ti seznami so bili objavljeni kot tabele v njihovih knjigah. Preobrat sta povzročila Charles Darwin in Alfred Russel Wallace, ki sta objavila idejo o evoluciji z naravnim izborom. Potovala sta po tropskih deželah in pisala o življenju v teh deželah. Menila sta, da je evolucija ključ do razumevanja geografske razširjenosti.
Nove vrste običajno nastanejo z razcepitvijo prejšnje vrste na dve: speciacija. To se zgodi ob določenem času in na določenem kraju. Iz tega kraja lahko nova vrsta potuje. Ovirajo jo geografske značilnosti (morja, gore ...) in podnebje. Tako vrsta morda nikoli ne bo prišla do drugih krajev, kjer bi bila lahko zelo uspešna. To je na splošno razlog, zakaj imajo dežele s podobnim podnebjem pogosto precej različne živali in rastline. Klasična primera sta avstralski močeradi in velika ameriška izmenjava.
Seveda imajo različne vrste živali in rastlin različno mobilnost. Ptice in žuželke lažje potujejo z letenjem, ribe pa v morju. Vseeno pa obstajajo omejitve. Ribe na obeh straneh Amerike so običajno različnih vrst, sladkovodne ribe pa se ne širijo veliko. Tako se zgodi, da:
Zemljevid z zoogeografskimi regijami.
Zgodovina
Znanstvena teorija biogeografije izhaja iz dela Alexandra von Humboldta (1769-1859), Hewetta Cottrella Watsona (1804-1881), Alphonsa de Candolla (1806-1893), Alfreda Russela Wallacea (1823-1913), Philipa Lutleyja Sclaterja (1829-1913) ter drugih biologov in raziskovalcev.
Wallace je sredi 19. stoletja preučeval razširjenost flore in favne v porečju Amazonke in na Malajskem arhipelagu. Wallace in Sclater sta v biogeografiji videla vir podpore teoriji evolucije. Ključne ugotovitve, kot je izrazita razlika v favni na obeh straneh Wallaceove črte, je mogoče razumeti le v tej luči. V nasprotnem primeru bi bilo področje biogeografije zgolj opisno.
Tako Darwin (Galapaški otoki) kot Wallace sta oceanskim otokom namenila veliko pozornosti kot primerom evolucije, zlasti speciacije. To zanimanje sta leta 1967 obudila Robert MacArthur in E. O. Wilson s knjigo The theory of island biogeography (Teorija otoške biogeografije). Pokazala sta, da je mogoče predvideti vrstno bogastvo območja, če poznamo površino habitata, stopnjo priseljevanja in stopnjo izumiranja.
Ugotovljeno je bilo tudi, da so fragmenti habitatov precej podobni otokom. Raziskujemo jih lahko z enakimi metodami. To je spodbudilo razvoj varstvene biologije.
Z analizo genoma lahko znanstveniki preverijo teorije o izvoru in širjenju populacij, na primer otoških vrst. Z njo lahko biologi preizkušajo teorije o tem, od kod izvirajo vrste.
Edward O. Wilson, biolog in naravovarstvenik, je v zadnjem času prispeval k začetku številnih raziskav na to temo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je biogeografija?
O: Biogeografija je študij razširjenosti vrst, vključno s tem, kje organizmi živijo in zakaj jih najdemo na določenih geografskih območjih.
V: Kako so naravoslovci dokumentirali razširjenost vrst pred Charlesom Darwinom in Alfredom Russelom Wallaceom?
O: Naravoslovci so sestavljali sezname vrst v različnih regijah sveta in jih objavljali kot tabele v svojih knjigah.
V: O čem sta pisala Charles Darwin in Alfred Russel Wallace?
O: Charles Darwin in Alfred Russel Wallace sta pisala o življenju v tropskih deželah in predlagala, da je evolucija ključ do razumevanja geografske razširjenosti.
V: Kako nastanejo nove vrste?
O: Nove vrste običajno nastanejo s speciacijo, ko se prejšnja vrsta razdeli na dve.
V: Kaj lahko prepreči, da bi vrsta potovala na novo mesto?
O: Gore, morja in podnebje lahko preprečijo, da bi vrsta potovala v nov kraj.
V: Kako to vpliva na podobne kraje z različnimi živalmi ali rastlinami?
O: To pomeni, da imata dva kraja s podobnim podnebjem pogosto različne vrste živali in rastlin. Na primer močeradi, ki živijo v Avstraliji, se zelo razlikujejo od favne v Južni Ameriki.
V: Zakaj so na otokih lahko zelo različne vrste kot na celinah? O: Vrste na otokih (Havaji, Galapagos) se lahko zelo razlikujejo od tistih na celinskih celinah, ker so izolirani od drugih kopenskih mas, kar preprečuje selitev nekaterih živalskih ali rastlinskih populacij.
