Galapaški otoki: Darwinova dediščina, endemiki in UNESCO zaščita
Galapaški otoki (špansko Archipiélago de Colón) so skupina otokov v Tihem oceanu, ki zdaj pripadajo Ekvadorju. Otoki so znani po tem, da na njih živijo številne domače živali, vključno z orjaškimi želvami, ki jih ne najdemo nikjer drugje na Zemlji. Te živali so pomagale Charlesu Darwinu pri njegovi teoriji evolucije z naravnim izborom, ko je leta 1835 obiskal otoke. Arhipelag tvori več glavnih otokov in mnogo manjših otočkov, vendar so zaradi svoje vulkanske izvora in oddaljene lege nastale vrste in ekosistemi izjemno posebni in pogosto endemični.
Biodiverziteta in endemiki
Galapaški otoki so eden najbolj znanih primerov endemičnih skupnosti – veliko rastlinskih in živalskih vrst živi izključno tukaj. Med najbolj ikoničnimi vrstami so orjaške želve, morska iguana, različne vrste Darwinovih zebrkov (ptičev, pogosto imenovanih "finches"), letene kormorane brez kril, galapaški pingvin in galapaški morskih lev. Poleg tega najdemo endemične vrste kuščarjev, ptic (npr. različne vrste posnetkov in lažnih ptic), bogate morske habitate z koralnimi in skalnatimi področji ter edinstvene rastlinske združbe na različnih višinah otokov.
Geografija in nastanek
Otoki so vulkanskega izvora in so nastali ob hot-spotu na morskih tektonskih ploščah. Njihova geologija je pomembna za razumevanje raznolikosti življenjskih oblik, saj mlajši otoki ponujajo drugačne habitate kot starejši, kar je botrovalo stopnjevanju vrste in adaptacijam. Galapaški arhipelag leži približno zahodno od obale Ekvadorja in je oddaljen od celinske faune, kar je omogočilo izoliran razvoj vrst.
Darwin in pomen za znanost
Obisk Charlesa Darwina je bil prelomnica za razumevanje evolucije. Njegova opazovanja geografskih razlik med populacijami, predvsem ptic in želv, so bila pomemben del dokazovanja, kako lahko naravni izbor vodi k nastanku novih oblik prilagojenih lokalnim pogojem. Eden najbolj znanih primerov so prav različne oblike računsko oblike in prehranjevalnih navad pri "Darwinovih zebrkih".
Zaščita, upravljanje in UNESCO status
97 % otokov je narodni park, razen naseljenih delov. Nacionalni park Galapaški otoki je Unescov seznam svetovne dediščine (1978), morski rezervat (1980) in biosferni rezervat (1986). Zaradi teh statusov so ukrepi za ohranjanje strogi: nadzor obiskovalcev, omejitve poti in dostopa do občutljivih habitatov, programi za preprečevanje vnosa tujerodnih vrst ter obnovitvene akcije za ogrožene vrste. Pomembno vlogo pri raziskovanju in varstvu igrajo lokalne in mednarodne organizacije ter research ustanove, ki sodelujejo pri reintrodukcijah, vzreji v ujetništvu in znanstvenem monitoringu populacij.
Grožnje in izzivi
Čeprav so zaščitni ukrepi močni, otoke ogrožajo tuje invazivne vrste (kot so podgane, koze, mačke in psi), nezakonito ribištvo ali prekomerno izkoriščanje morskih virov, pritisk množičnega turizma ter podnebne spremembe, ki preko pojavov, kot je El Niño, močno vplivajo na morske in kopenske ekosisteme. Bio-varnostne kontrole, programi izkoreninjenja invazivcev in trajnostno upravljanje ribištva so nujni za dolgoročno ohranitev arhipelaga.
Človek in turizem
Del otokov je naseljen; glavna naselja najdemo na otokih, kot so San Cristóbal, Santa Cruz, Isabela in Floreana. Turizem je ključna gospodarska dejavnost in hkrati izziv za ohranjanje: obiskovalce usmerjajo po vnaprej določenih poteh z vodniki, da se zmanjša pritisk na občutljive habitate. Obiskovalcem je običajno prepovedano dotikanje ali hranjenje živali, prenos tujkov pa je strogo nadzorovan.
Galapaški otoki ostajajo živ primer, kako izolacija, naravni izbor in človekovo delovanje oblikujejo biodiverziteto. Ohranjanje tega arhipelaga je mednarodni interes — tako za znanost kot za prihodnje generacije, ki želijo videti te edinstvene vrste v njihovem naravnem okolju.
Galapaški otoki so blizu Ekvadorja v Tihem oceanu.
Galapaški otoki so blizu Ekvadorja v Tihem oceanu.
Predvajanje medijev Animirani zemljevid Galapaških otokov v Ekvadorju
Pogled z otoka Bartolomé, Galapaški otoki
Darwinov lok na Darwinovem otoku na Galapagosu.
Morski legvan.
Grapsus grapsus, Galapagos.
Galapaški kopenski legvan, ki se greje na skali
Modronogi kozliček.
Slavni obred dvorjenja albatrosov
Morski levi na Galapaških otokih so nekoliko krotki in zelo radovedni.
Plavanje v sladki vodi v Puerto Ayora, Galapagos na otoku Santa Cruz.
Galapaška želva na otoku Santa Cruz, Galapaški otoki
Puerto Ayora ponoči na otoku Santa Cruz na Galapaških otokih v Ekvadorju.
Kraj
Galapaški otoki ležijo na ekvatorju, 973 km od Ekvadorja v Južni Ameriki. Obstaja 19 otokov s skupno površino 8 010 km². Otoki so nastali iz vulkanov, vulkani pa še danes ustvarjajo otoka Isabela in Fernandina. Zadnji izbruh vulkana je bil Cerro Azul maja 2008 na otoku Isabela.
Ljudje
Leta 2001 je na Galapaških otokih živelo približno 18.000 ljudi. Večina ljudi je v zadnjih letih na otoke prišla iz celinskega Ekvadorja (leta 1972 je na otokih živelo približno 3500 ljudi). Večina ljudi prihaja iz etnične skupine Mestizo, ki so potomci španskih in indijanskih prebivalcev.
Ljudje živijo le na petih od 19 galapaških otokov: Baltra, Floreana, Isabela, San Cristobal in Santa Cruz. Največje mesto je Puerto Ayora, kjer živi približno 10.000 ljudi. Puerto Ayora je na otoku Santa Cruz. Drugo največje mesto je Puerto Baquerizo Moreno na otoku San Cristobal, kjer živi približno 5.600 ljudi. Puerto Villamil je mesto na otoku Isabela, kjer živi približno 2.000 ljudi. Leta 2012 je na Galapagosu živelo približno 30.000 ljudi.
Turizem se v zadnjih dveh desetletjih nenehno razvija; leta 2012 naj bi Galapaške otoke obiskalo 200.000 turistov.
Pokrajina Galapagos
Otoki so ena od 24 ekvadorskih provinc. Glavno mesto pokrajine je Puerto Baquerizo Moreno, ki šteje 5.600 prebivalcev.
V pokrajini so trije kantoni. Vsak kanton ima svoj sedež, ki je mesto, podobno glavnemu mestu. Vsi otoki v pokrajini so v enem od treh kantonov.
| Canton | Sedež v mestu Canton | Glavni otoki |
| kanton Isabela | Puerto Villamil | Darwin, Fernandina, Isabela, Wolf |
| kanton San Cristóbal | Puerto Baquerizo Moreno | Española, Floreana, Genovesa, San Cristóbal, Santa Fe |
| kanton Santa Cruz | Puerto Ayora | Baltra, Bartolomé, Marchena, North Seymour, Pinta, Pinzón, Rábida, Santa Cruz, Santiago |
Sorodne strani
- Seznam območij svetovne dediščine v Ekvadorju
Omembe vredne vrste
Pomembne vrste so:
- Iguane
- Galapaški kopenski legvani, Conolophus spp.
- Morski legvan, Amblyrhynchus cristatus, edini legvan, ki se hrani v morju
- Chelonia
- Galapaška želva (galapaška orjaška želva), Geochelone elephantopus, v španščini znana kot galápago, je dala ime otokom
- Galapaška zelena želva, Chelonia mydas agassisi, podvrsta zelene želve
- Ptice
- Kormoran brez leta, Phalacrocorax harrisi
- Velika fregata in veličastna fregata
- Modronogi sinički, Sula nebouxii, ki so med obiskovalci priljubljeni zaradi velikih modrih nog, ki jih razkazujejo med dvorjenjem.
- Galapaški pingvin, Spheniscus mendiculus, edini živeči tropski pingvin
- Valoviti albatros, Phoebastria irrorata, edini živeči tropski albatros
- Galapaški jastreb, Buteo galapagoensis, glavni mrhovinar in "okoljski policist" na otokih
- Štiri endemične vrste galepagoških ptičev, Nesomimus, prve vrste, za katere je Darwin opazil, da se razlikujejo od otoka do otoka.
- Trinajst endemičnih vrst tanagerjev, popularno imenovanih Darwinovi ptiči. Med njimi je ostrokljuni deževnik Geospiza difficilis septentrionalis, ki ga zaradi njegovih navad sesanja krvi včasih imenujejo "vampirski deževnik", in detel Camarhynchus pallidus, ki uporablja orodje.
- Sesalci
- Galapaški morski levi, Zalophus wollebaeki, ki so v tesnem sorodu s kalifornijskim morskim levom, vendar so manjši.
- Mehkužci
- Morske kumare, vzrok okoljskih bitk z ribiči zaradi kvot te drage azijske poslastice
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahajajo Galapaški otoki?
O: Galapaški otoki se nahajajo v Tihem oceanu in pripadajo Ekvadorju.
V: Katere vrste živali živijo na Galapaških otokih?
O: Galapaški otoki so znani po številnih avtohtonih živalih, vključno z orjaškimi želvami, ki jih ne najdemo nikjer drugje na Zemlji.
V: Kaj pomeni izraz Archipiélago de Colón?
O: Izraz Archipiélago de Colón je špansko ime za Galapaške otoke.
V: Kdo je leta 1835 obiskal Galapaške otoke?
O: Charles Darwin je leta 1835 obiskal Galapaške otoke.
V: Katero teorijo je Charles Darwin razvil po obisku Galapaških otokov?
O: Charles Darwin je po obisku Galapaških otokov razvil teorijo evolucije z naravnim izborom.
V: Kolikšen del Galapaških otokov je narodni park?
O: 97 % Galapaških otokov je narodni park, razen naseljenih delov.
V: Katere vrste označb ima narodni park Galapaški otoki?
O: Narodni park Galapaški otoki je Unescov seznam svetovne dediščine (1978), morski rezervat (1980) in biosferni rezervat (1986).
