Ognjenik

Vrste vulkanov

Iz lave in piroklastičnega materiala (oblaki pepela, delcev lave in pare), ki izvirajo iz vulkanov, lahko nastanejo različne oblike kopnega. Poznamo dve osnovni vrsti vulkanov.

Ščitni vulkani

Ti vulkani nastajajo iz tekoče mafične lave z nizko vsebnostjo silicija.

Ščitni vulkani so zgrajeni iz plasti lave, ki nastaja ob stalnih izbruhih (brez eksplozij). Ker je lava zelo tekoča, se razširi, pogosto na velikem območju. Ščitni vulkani ne zrastejo v veliko višino, plasti lave pa se razširijo tako, da so stranice vulkana rahlo nagnjene. Ščitni vulkani lahko ustvarijo ogromna območja bazalta, ki je običajno lava, ko se ohladi.

Podnožje vulkana se z zaporednimi izbruhi povečuje, saj se strjena lava širi in kopiči. Nekateri največji vulkani na svetu so ščitni vulkani.

Čeprav njihove stranice niso zelo strme, so lahko ščitni vulkani ogromni. Mauna Kea na Havajih je največja gora na Zemlji, če jo merimo od njenega vznožja na dnu morja.

Stratovulkani

Stratovulkan, znan tudi kot sestavljeni vulkan, je visok, stožčast vulkan. Zgrajen je iz številnih plasti strjene lave, tefre, pemze in vulkanskega pepela.

Za razliko od ščitnih vulkanov imajo stratovulkani strm profil in občasne izbruhe. Lava, ki priteče iz stratovulkanov, se ohladi in strdi, preden se razširi daleč. Je lepljiva, kar pomeni, da ima visoko viskoznost. Magma, ki tvori to lavo, je pogosto felsična, z visoko do srednjo vsebnostjo silicijevega dioksida, in manj mafična magma. Veliki tokovi felsične lave so redki, vendar so se razširili tudi do 15 km daleč.

Dva znana stratovulkana sta japonska gora Fudži in Vezuv. Oba imata veliko podlago in strme stranice, ki postajajo vedno bolj strme, ko se približujejo vrhu. Vezuv je znan po tem, da je leta 79 našega štetja uničil mesti Pompeji in Herkulaneum, pri čemer je umrlo na tisoče ljudi.

Caldera

Kaldera je kotlina, ki nastane zaradi sesutja kopnega po vulkanskem izbruhu. To se zgodi, ko velik stratovulkan odnese svoj vrh. Podnožje kraterja se nato pogrezne in tam, kjer je bil prej vrh vulkana, nastane kaldera. Krakatoa, najbolj znan po katastrofalnem izbruhu leta 1883, je zdaj veliko manjši.

Mount Fuji, aktivni stratovulkan na Japonskem, ki je nazadnje izbruhnil leta 1707-08.


Tavurvur, aktivni stratovulkan v bližini Rabaula v Papui Novi Gvineji

Kako nastanejo vulkani

Obstajata dva glavna postopka.

Vulkani nastanejo, ko se srečata dve tektonski plošči. Ko se ti dve plošči srečata, se ena od njiju (običajno oceanska plošča) podre pod celinsko ploščo. To je proces subdukcije. Nato se talita in tvorita magmo (v magmatski komori), tlak pa narašča, dokler magma ne izbruhne skozi zemeljsko skorjo.

Drugi način je, ko se tektonska plošča premakne čez vročo točko v Zemljini skorji. Vroča točka si utira pot skozi skorjo, dokler je ne prebije. Na ta način je nastala kaldera v parku Yellowstone in Havajski otoki.

Deli vulkana: 1. Velika magmatska komora2 . Kamninska podlaga3 . Prevodnik (cev) 4. Osnova5 . Prag6 . Odcep cevi7 . Plasti pepela, ki ga oddaja vulkan8 . Stranski del 9. Plasti lave, ki jo oddaja vulkan10 . Grlo11 . Parazitski stožec12 . Tok lave13 . Odprtina14 . Krater15 . Oblak pepela

Razvrstitev

Tradicionalni način razvrščanja ali prepoznavanja vulkanov je po vzorcu izbruhov. Vulkani, ki lahko kadar koli znova izbruhnejo, se imenujejo aktivni. Tisti, ki so zdaj mirni, se imenujejo mirujoči (neaktivni). Vulkani, ki v preteklosti niso izbruhnili, se imenujejo ugasli.

Aktivno

Aktivni vulkan trenutno bruha ali pa je bruhal v zadnjih 10.000 letih. Primer aktivnega vulkana je Mount St. Helens v Združenih državah Amerike.

V mirovanju (neaktivno)

Vulkan v mirovanju "spi", vendar bi se lahko v prihodnosti prebudil. Mount Rainier v Združenih državah Amerike velja za mirujoči vulkan.

v francoščini dormant pomeni en sommeil

Izumrl (mrtev vulkan)

Ugasli vulkan ni izbruhnil v zadnjih 10.000 letih. Edinburški grad na Škotskem stoji na vrhu ugaslega vulkana.

Edinburški grad na mestu ugaslega vulkana, okoli leta 1581

Nekateri vulkani

Največji vulkan na Zemlji

Odkrili so največji vulkan na Zemlji. Nahaja se 2 km pod morjem na podvodni planoti, imenovani Shatsky Rise. To je približno 1 600 km vzhodno od Japonske. Prejšnji rekorder, Mauna Loa na Havajih, je še vedno največji vulkan na kopnem.

Vulkan Tamu Massif s površino 310.000 km2 (119.000 kvadratnih milj) je po velikosti primerljiv z velikim Marsovim vulkanom Olympus Mons, ki je največji v Osončju. Nastal je pred približno 145 milijoni let, ko so iz središča vulkana izbruhnili ogromni tokovi lave, ki so oblikovali širok, ščitu podoben element. To nakazuje, da je vulkan nastal kot poplavni bazaltni izbruh.

Masiv Tamu sega približno 30 km globoko v Zemljino skorjo. Raziskovalci dvomijo, da se je vrh potopljenega vulkana v času njegovega obstoja sploh kdaj dvignil nad morsko gladino, in pravijo, da je malo verjetno, da bo ponovno izbruhnil.

"Zaključek je, da menimo, da je bil masiv Tamu zgrajen v kratkem (geološko gledano) času od enega do nekaj milijonov let in da je od takrat izumrl," je za tiskovno agencijo AFP povedal soavtor William Sager z Univerze v Houstonu.

"V obdobju krede (pred 145-65 milijoni let) je izbruhnilo veliko oceanskih planot, vendar jih od takrat ne vidimo več. Znanstveniki bi radi vedeli, zakaj... Največja oceanska planota je planota Ontong Java v bližini ekvatorja v Tihem oceanu, vzhodno od Salomonovih otokov. Je veliko večja od Tamu - velika je kot Francija."

Sorodne strani

• Seznam vulkanov