Kreda (geološko obdobje): 145–66 mio. let, morja, dinozavri, izumrtje

Kreda (145–66 mio. let): geološko obdobje morij in dinozavrov, nastanek krede v toplih plitvinah ter masovno izumrtje ob meteoritskem udaru — ključ do razumevanja mezozoika.

Obdobje krede je bilo najdaljše obdobje v fanerozoiku in je trajalo 80 milijonov let, od pred 145 do 66 milijoni let (mya). Sledilo je jurskemu obdobju in je zadnje obdobje mezozoika. Po njem je sledilo kainozojsko obdobje.

Čeprav je znano po kopenskem živalstvu, se je morska gladina v kredi dvignila precej višje kot danes. Severno Ameriko je delno prekrivalo epikontinentalno celinsko morje, polovica Velike Britanije pa je bila pod vodo. V zgornji kredi se je v toplih plitvih morjih odlagala kreda, vrsta apnenca. Kreda je v 95 % do 99 % sestavljena iz kokolitov, kalcijevega karbonata (CaCO3), ki ga proizvajajo drobne enocelične alge (kokolitoforidi). Na njenem koncu je prišlo do znamenitega padca meteorita, ki je z vulkanskimi poplavnimi bazaltami, izbljuvanimi na Dekanski planoti (Indija), povzročil konec številnih prevladujočih življenjskih oblik: glej izumrtje K/T.

Obdobje krede ima le dve zelo dolgi dobi:

• Zgornja kreda pred 100,5 milijona let (mya) do 66 mya
• Spodnja kreda 145,5 mio. do 100,5 mio.

Spodnja kreda je s ~45 milijoni let najdaljše obdobje v fanerozoiku.

Geologija in tektonika

V krednem obdobju se je nadaljevalo razpadanje superkontinenta Pangea. Atlantski ocean se je razširil, nastajale so nove morske poti in epikontinentalna morja, na primer znano Western Interior Seaway, ki je v času zgornje krede delila Severno Ameriko na vzhodni in zahodni del. Gibanje plošč je povzročilo tudi dvigovanje in zaviranje tektonskih procesov, nastajale so poglobitve, plitve morske rampne platforme in baseni, kjer so nastajali bogati usedlinski zapisi.

Stratigrafija in delitev

Kreda je deljena v nižje časovne enote (stage), ki jih pogosto navaja mednarodna geološka lestvica (ICS). Splošna delitev v dve dobi (Spodnja/Spodnja kreda in Zgornja/Zgornja kreda) je starejša, natančnejše faze pa vključujejo Berriasian, Valanginian, Hauterivian, Barremian, Aptian, Albian za spodnjo kredo ter Cenomanian, Turonian, Coniacian, Santonian, Campanian, Maastrichtian za zgornjo kredo. Meje med temi fazami so določene z fosilnimi markerji, magnetostratigrafijo in radiometričnim datiranjem.

Podnebje in morska gladina

Kreda je bila na splošno toplejša od današnjega podnebja, z manj ledenimi pokrovi in višjimi povprečnimi temperaturami. V številnih obdobjih je bila atmosfera bogata z ogljikovim dioksidom, kar je poganjalo toplejše in vlažnejše podnebje. Zaradi aktivne razpršitve plošč in velikega deleža topih karbonatnih sedimentov je bila morska gladina bistveno višja kot danes, kar je povzročilo razširitev epikontinentalnih morij in velike prekrivnosti kopnega z morjem.

Usedline in kemični dogodki

V krednem obdobju so se v toplem, pogosto plitvem morju odlagali obsežni karbonatni sedimenti, med katerimi so značilne kredne formacije — drobnozrnate apnence, sestavljene pretežno iz ostankov mikroskopskih organizmov (kokoliti kokolitoforidov). Znane so velike kredne obraze, kot so Beli klifi Doverja v Angliji. Nekateri dogodki, npr. cenomanski-turoński oceanic anoxic event (OAE), so povzročili obsežna anoksična območja in tvorbo bogatih ogljikovih in oljnih ležišč.

Življenje v kredni dobi

Kreda je izjemno bogata z fosilnimi ostanki in priča o veliki raznovrstnosti življenja tako na kopnem kot v morjih:

• Dinozavri: dominirali so kopno v številnih skupinah (teropodi, hadrosavri, ceratopsidi, ankilosavri, sauropodi ipd.), pri čemer so v zadnji polovici krede nastale mnoge dobro poznane družine.
• Morska favna: v morjih so vladali mosasavri, plesiosavri, številne skupine rib, glavonožci (ammoniti in belemniti) ter bogata bentosna živalska združba. Korale so bile prisotne, vendar so jih v mnogih regijah konkurirali rudisti — školjke, ki so tvorile koralnemu podobne grebene.
• Mikroplankton: krede so bile obdobje eksplozije kokolitoforidov in planktonskih foraminifer, katerih ostanki so tvorili ogromne količine karbonatnih usedlin. Ti organizmi so glavni razlog za nastanek krednih kamnin.
• Rastline: v kredni dobi se pojavijo in hitro širijo kvitonožne rastline (angiosperme), ki v nadaljevanju spreminjajo terenske ekosisteme in prehranske verige ter vplivajo na sožitje z žuželkami (opraševanje).
• Ptiči in sesalci: iz dinozavrov izhajajo prve sodobne ptice; sesalci so večinoma majhni in nočni, a že prikazujejo raznovrstnost oblik in načinov življenja.

Glavni dogodki in izumrtje ob koncu krede

Na koncu krednega obdobja — okoli 66 milijonov let nazaj — je prišlo do enega najpomembnejših masovnih izumrtij v zgodovini Zemlje, ki je izbrisal velik delež vrst, med katerimi so izginili skoraj vsi netekajoči dinozavri (razen ptic), številne morske vrste (ammoniti, nekateri planktonski organizmi) ter vrsta morskih plazilcev. Ta izumrtja se pogosteje po novem označuje kot K–Pg izumrtje (prej K/T).

Glavni vzroki so kombinacija dogodkov:

• Udarec meteorita: odkrit je bil krater Chicxulub na Yucatánu (Mehika), ki je sovpadal s plastjo iridija in globalnimi posledicami — potresi, cunamiji, požari, v atmosfero dvignjen prah in aerosoli, ki so preprečili sončno svetlobo in povzročili kratkotrajno ohladitev ter motile fotosintezo.
• Vulkanska dejavnost: obsežne poplavne lave v obliki Dekanskih trapsov v Indiji so vrsto 100.000–1.000.000 let pred in po meji prinašale velike količine plinov (CO2, SO2), ki so vplivali na podnebje in kislost oceanov.

Prisotnost obeh dejavnikov hkrati — udarec + intenzivna vulkanska aktivnost — verjetno pojasni razsežnost izumrtja. Posledice vključujejo zlom prehranskih verig, dolgoročne spremembe v sestavi biot in prehod v kenozoik, kjer prevladujejo nove skupine živali in rastlin.

Pomen v geološkem in biološkem smislu

Kreda je ključna za razumevanje razvoja sodobne biosfere: pojav in širjenje angiosperm, velike evolucijske spremembe pri dinozavrih, vzpon sesalcev ter preobrazba morskih ekosistemov. Geološko pa so kredni usedlinski zapisi pomembni za shranjevanje ogljika, tvorbo nafte in plinskih ležišč ter razumevanje globalnih klimatskih in morske gladine dogodkov v geološki zgodovini.

Opomba glede datumov: zgodovinska mera krede je navedena kot približno 145–66 milijonov let. Pri natančni stratigrafiji se uporabljajo malenkostno spremenjene meje (npr. 145,0 ali 145,5 Ma za začetek, 100,5 Ma za mejo spodnje in zgornje krede, 66,0 Ma za konec), ki jih določa Mednarodna geološka skupnost in se občasno prilagajajo ob novih meritvah.

Vprašanja in odgovori

V: Katero obdobje sledi kredi?

V: Kako dolgo je trajalo obdobje krede?

V: Koliko obdobij je v krednem obdobju?

V: Kako dolga je bila doba spodnje krede?

V: Iz česa je sestavljena kreda?

V: Kaj je povzročilo izumrtje ob koncu obdobja zgornje krede?

Išči po črki