Kokoliti
Kokoliti so mikroskopske ploščice, ki tvorijo kredo. Izdeluje jih eden najpomembnejših evkariontov fitoplankton. To so enocelični protisti, katerih polno ime je kokolitoforidi ali kokolitofore. Sferično ogrodje kokolitov je kokosfera.
Kreda sestavlja večino morskih plasti v obdobju zgornje krede in je v 95 % do 99 % sestavljena iz kokolitov, kalcijevega karbonata (CaCO3), ki ga proizvajajo kokolitoforidi.
Kokolite je prvi raziskal Cristian Gottfried Ehrenberg (1795-1875), ki je menil, da gre za anorganske produkte. Thomas Henry Huxley jih je poimenoval in ugotovil, da jih proizvajajo živi organizmi, ter ugotovil, da so pomemben del kamnine, ki ji pravimo kreda. Zgodbo o tem, kako majhna celica ustvari svojo kokosfero, pripoveduje Westbroek:
"Majhna alga, ki ustvarja kokolite, je geološki dinamit, ki pomaga usmerjati velike tokove kalcija in karbonata proti oceanskemu dnu."
Kokolitofori so glavni vir karbonata v globokomorskih sedimentih. V severovzhodnem Atlantiku med zadnjim ledeniškim in medledeniškim ciklom (ledena doba) so kokoliti v toplih obdobjih predstavljali 70-80 % celotnega karbonata, v ledenih obdobjih pa manj.
Kokoliti se prvič pojavijo ob koncu triasa, pred 200 milijoni let. Zanimivo je, da se skoraj istočasno v fosilni zapis vpiše še ena skupina drobnih alg, diatomejke. Kokoliti so dosegli vrhunec v toplih celinskih morjih in morjih celinskega šelfa v obdobju krede. Še vedno imajo velik ekološki in geološki pomen.
Emiliana huxleyi, danes najbolj razširjen kokolit v morjih
Emiliania huxleyi
Emiliania huxleyi (krajše Ehux) je ena najpomembnejših planktonskih alg na današnjem planetu. Je najpogostejša kokolitofora v svetovnih oceanih. Prevladuje v severovzhodnem Atlantiku, severovzhodnem Pacifiku in vzhodnem Sredozemlju. Njeno velikansko cvetenje alg je zlahka vidno na satelitskih posnetkih. Ta cvetoči način življenja se je začel pred ~80.000 do 50.000 leti in v fosilnem zapisu označuje začetek tako imenovane cone Ehux Acme.
Ehux se pojavlja le v razmeroma mladih sedimentih in se je moral razviti pred kratkim. Prvi pojav Ehuxa v sedimentu se uporablja kot biostratigrafski označevalec. Ta pojav je bil datiran na obdobje pred ~270.000 leti. Pozneje ga je Weaver datiral na obdobje pred ~242-268.000 leti.
Svetlo modra/zelenkasta barva je posledica visoke koncentracije Emiliania huxleyi
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so kokoliti?
O: Kokoliti so mikroskopske alge, ki tvorijo kredo. Izdeluje jih eden najpomembnejših evkariontskih fitoplanktonov, njihovo kroglasto ogrodje pa je znano kot kokosfera.
V: Kdo je prvi raziskal kokolite?
O: Prvi je kokolite preučil Cristian Gottfried Ehrenberg (1795-1875).
V: Kako je bilo ugotovljeno, da so kokolite izdelali živi organizmi?
O: Thomas Henry Huxley je ugotovil, da so glavni del kamnine, ki ji pravimo kreda, in ugotovil, da so jih naredili živi organizmi.
V: Kolikšen odstotek krede sestavljajo kokoliti?
O: Kredo sestavlja od 95 % do 99 % kokolitov.
V: Kdaj je majhna celica ustvarila svojo prvo kokosfero?
O: Drobna celica je svojo prvo kokosfero ustvarila ob koncu triasa, pred 200 milijoni let.
V: Katera druga skupina drobnih alg se je v tem času vpisala v fosilni zapis?
O: Približno v tem času se v fosilni zapis vpiše še ena skupina drobnih alg, imenovana diatomejke.
V: Koliko kokoliti prispevajo h karbonatu v globokomorskih sedimentih v času poledenitev v severovzhodnem Atlantiku?
O: V času poledenitev v severovzhodnem Atlantiku so kokolitofore prispevale manj kot 70-80 % k skupnemu karbonatu v globokomorskih sedimentih.
