Diorit: definicija, sestava, lastnosti in nastanek kamnine
Diorit /ˈdaɪ. əˌraɪt/ je intruzivna, plutonska magmatska kamnina s faneritno (grobo) teksturo, sestavljena pretežno iz srednje baznih silikatnih mineralov. Tipični minerali so plagioklaz (običajno andezin), biotit, hornblenda in/ali piroksen. Kemično leži diorit med mafičnim gabrom in bolj felsičnim granitom, zato ga pogosto uvrščamo med intermediate (srednje) kamnine.
Sestava in pomožni minerali
Glavni sestavni del plagioklaza v dioritu je navadno andezin (srednje natrijev–kalcijev člen plagioklazne vrste). V primerjavi z mafičnim gabrom je plagioklaz v dioritu bogatejši z natrijem in revnejši s kalcijem. Diorit je običajno siv do temno siv, lahko tudi črn ali modrikasto siv; včasih se pojavi zelenkast odtenek zaradi amfibolov ali klorita.
Diorit lahko vsebuje majhne količine kremena, mikroklina in olivina. Med pomožnimi minerali so cirkon, apatit, titanit (sphene), magnetit, ilmenit in sulfidi; pojavljajo se tudi strepli muskovita ali manjših količin drugih glinastih mineralov.
Tekstura in posebne oblike
Diorit običajno kaže faneritno, pogosto tudi pegasto (porfyrno) zrna; porfiritske različice imajo večje fenokriste v bolj finozrnati matrici. Posebna in redka oblika je orbikularni diorit, pri katerem so v dioritni porfirji vidni izmenični koncentrični pasovi plagioklaza in amfibola okoli jedra, kar daje kroglaste (orbikularne) strukture.
Različice in razvrstitev
Glede na vsebnost kremena, ortoklaza in temnih mineralov se diorit razvršča v več sorodnih tipov:
- Če kremena ni ali je zelo malo, govorimo preprosto o dioritu.
- Če je kremena >5 %, se kamnina imenuje kremen-diorit, pri >20 % kremena preide v tonalit.
- Če je ortoklaza (kalijev feldspat) več kot 10 %, kamnina prehaja v monzodiorit ali granodiorit.
- Različice s pomanjkanjem temnih mineralov (amfibol, piroksen) se imenujejo leucodiorit.
- Ko sta prisotna olivin in železu bogat augit, kamnina prehaja v ferodiorit, kar jo približa gabru.
- Če namesto kremena vsebuje feldspatoid/-e, se lahko imenuje foidni diorit.
Nastanek in geološki kontekst
Diorit je sicer intruzivna kamnina: nastaja, ko magma srednje sestave počasi kristalizira pod površjem. Pogosto je povezan z magmo iz subdukcijskih con, kjer pride do delnega taljenja subdukcijsko obarvanih ali preoblikovanih oceanskih in kontinentalnih skorjnih materialov. Procesi, ki vodijo do nastanka diorita, vključujejo:
- delno taljenje mafičnih kamnin nad subdukcijsko ploščo,
- frakcijsko kristalizacijo magm,
- mešanje magm različnih sestav,
- asimilacijo sten in kristalno usedanje (crystal settling) znotraj magmatskih komor.
Geografska razširjenost
Dioriti so razširjeni po vsem svetu, še posebej v območjih aktivnih ali nekdanjih subdukcijskih pasov in velikih orogenih sistemih. Pogosto jih najdemo skupaj z granodioriti, graniti in gabri v kompleksnejših plutonskih telesih.
Fizikalne lastnosti in pomene
Diorit je trdna, odporna kamnina z gostoto približno 2,6–2,8 g/cm3; trdota je odvisna od mineralne sestave, običajno pa je primerljiva z drugimi plutonskimi kamninami. Zaradi dobre odpornosti proti obrabi in privlačne sive do temno sive barve se diorit uporablja kot:
- gradbeni in drobljen kamen (npr. za ceste in železniški nasip),
- dimenzijski kamen in okrasni kamen v arhitekturi,
- v prodanih obliki kot poliran kamen za notranje in zunanje obloge.
Zaključek
Diorit je značilna intermediata magmatska kamnina s široko paleto mineralnih sestav in tekstur. Njegova prisotnost v plutonskih kompleksih nudi informacije o magmatskih procesih v subdukcijskih in orogenih okoljih, hkrati pa ima praktično vrednost v gradbeništvu in kamenorezništvu.
Razvrstitev diorita na diagramu QAPF
Mineralna sestava magmatskih kamnin
Diorit
Orbikularni diorit s Korzike (corsite)
Pojavnost
Diorit je razmeroma redka kamnina; izvorna nahajališča vključujejo Leicestershire (eno od imen za mikrodiorit - markfieldit - obstaja zaradi najdbe kamnine v vasi Markfield) in Aberdeenshire, Združeno kraljestvo; Guernsey; Sondrio, Italija; Turingija in Saška v Nemčiji; Finska; Romunija; severovzhodna Turčija; osrednja Švedska; gorovje Darrans na Novi Zelandiji; Andi.
Orbikularna sorta, ki jo najdemo na Korziki, se imenuje corsit.
Diorit
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je diorit?
O: Diorit je staljena kamnina, ki se je ohladila in je sestavljena predvsem iz silikatnih mineralov (snovi iz silicija in kisika). Običajno je sive do temno sive barve, lahko pa je tudi črn ali modrikasto siv, pogosto pa ima tudi zelenkast odtenek.
V: Kako se diorit razlikuje od gabra (bazalta)?
O: Diorit se razlikuje od gabra (bazalta), ker imajo materiali v dioritu več natrija in manj kalcija.
V: Ali diorit vsebuje kremen?
O: Da, diorit lahko vsebuje majhne količine kremena, mikroklina in olivina. Najdemo lahko tudi majhne količine muskovita. Če je veliko kremena, je to kamnina tipa kremen-diorit (>5 % kremena) ali tonalit (>20 % kremena).
V: Kako je videti tekstura dioritov?
O: Dioritova tekstura je posuta z grobo zrnatostjo.
V: Kje se dioriti običajno proizvajajo?
O: Dioriti običajno nastajajo v vulkanskih lokih in v kordiljerskih gorovjih, kot so Andi, kot veliki batoliti.
V: Katera je ekstruzivna vulkanska kamnina, enakovredna doriatu?
O: Ekstruzivna vulkanska kamnina, ki ustreza doriatu, je andezit.
V: Kako nastane doriat?
O: Doriat nastane, ko pride do delnega taljenja nad območjem, kjer se dve tektonski plošči združita druga pod drugo.
