Diorit /ˈdaɪ. əˌraɪt/ je intruzivna, plutonska magmatska kamnina s faneritno (grobo) teksturo, sestavljena pretežno iz srednje baznih silikatnih mineralov. Tipični minerali so plagioklaz (običajno andezin), biotit, hornblenda in/ali piroksen. Kemično leži diorit med mafičnim gabrom in bolj felsičnim granitom, zato ga pogosto uvrščamo med intermediate (srednje) kamnine.
Sestava in pomožni minerali
Glavni sestavni del plagioklaza v dioritu je navadno andezin (srednje natrijev–kalcijev člen plagioklazne vrste). V primerjavi z mafičnim gabrom je plagioklaz v dioritu bogatejši z natrijem in revnejši s kalcijem. Diorit je običajno siv do temno siv, lahko tudi črn ali modrikasto siv; včasih se pojavi zelenkast odtenek zaradi amfibolov ali klorita.
Diorit lahko vsebuje majhne količine kremena, mikroklina in olivina. Med pomožnimi minerali so cirkon, apatit, titanit (sphene), magnetit, ilmenit in sulfidi; pojavljajo se tudi strepli muskovita ali manjših količin drugih glinastih mineralov.
Tekstura in posebne oblike
Diorit običajno kaže faneritno, pogosto tudi pegasto (porfyrno) zrna; porfiritske različice imajo večje fenokriste v bolj finozrnati matrici. Posebna in redka oblika je orbikularni diorit, pri katerem so v dioritni porfirji vidni izmenični koncentrični pasovi plagioklaza in amfibola okoli jedra, kar daje kroglaste (orbikularne) strukture.
Različice in razvrstitev
Glede na vsebnost kremena, ortoklaza in temnih mineralov se diorit razvršča v več sorodnih tipov:
- Če kremena ni ali je zelo malo, govorimo preprosto o dioritu.
- Če je kremena >5 %, se kamnina imenuje kremen-diorit, pri >20 % kremena preide v tonalit.
- Če je ortoklaza (kalijev feldspat) več kot 10 %, kamnina prehaja v monzodiorit ali granodiorit.
- Različice s pomanjkanjem temnih mineralov (amfibol, piroksen) se imenujejo leucodiorit.
- Ko sta prisotna olivin in železu bogat augit, kamnina prehaja v ferodiorit, kar jo približa gabru.
- Če namesto kremena vsebuje feldspatoid/-e, se lahko imenuje foidni diorit.
Nastanek in geološki kontekst
Diorit je sicer intruzivna kamnina: nastaja, ko magma srednje sestave počasi kristalizira pod površjem. Pogosto je povezan z magmo iz subdukcijskih con, kjer pride do delnega taljenja subdukcijsko obarvanih ali preoblikovanih oceanskih in kontinentalnih skorjnih materialov. Procesi, ki vodijo do nastanka diorita, vključujejo:
- delno taljenje mafičnih kamnin nad subdukcijsko ploščo,
- frakcijsko kristalizacijo magm,
- mešanje magm različnih sestav,
- asimilacijo sten in kristalno usedanje (crystal settling) znotraj magmatskih komor.
Geografska razširjenost
Dioriti so razširjeni po vsem svetu, še posebej v območjih aktivnih ali nekdanjih subdukcijskih pasov in velikih orogenih sistemih. Pogosto jih najdemo skupaj z granodioriti, graniti in gabri v kompleksnejših plutonskih telesih.
Fizikalne lastnosti in pomene
Diorit je trdna, odporna kamnina z gostoto približno 2,6–2,8 g/cm3; trdota je odvisna od mineralne sestave, običajno pa je primerljiva z drugimi plutonskimi kamninami. Zaradi dobre odpornosti proti obrabi in privlačne sive do temno sive barve se diorit uporablja kot:
- gradbeni in drobljen kamen (npr. za ceste in železniški nasip),
- dimenzijski kamen in okrasni kamen v arhitekturi,
- v prodanih obliki kot poliran kamen za notranje in zunanje obloge.
Zaključek
Diorit je značilna intermediata magmatska kamnina s široko paleto mineralnih sestav in tekstur. Njegova prisotnost v plutonskih kompleksih nudi informacije o magmatskih procesih v subdukcijskih in orogenih okoljih, hkrati pa ima praktično vrednost v gradbeništvu in kamenorezništvu.
