Diorit
Diorit ( /ˈdaɪ. əˌraɪt/) je intruzivna magmatska kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih mineralov plagioklaza (običajno andezina), biotita, hornblenda in/ali piroksena. Kemična sestava diorita je vmesna, med mafičnim gabrom in felsičnim granitom. Diorit je običajno sive do temno sive barve, lahko pa je tudi črn ali modrikasto siv, pogosto pa ima tudi zelenkast odtenek. Od gabra se razlikuje po sestavi plagioklaza; plagioklaz v dioritu je bogatejši z natrijem in revnejši s kalcijem. Diorit lahko vsebuje majhne količine kremena, mikroklina in olivina. Cirkon, apatit, titanit, magnetit, ilmenit in sulfidi se pojavljajo kot pomožni minerali. Prisotne so lahko tudi manjše količine muskovita. Različice s pomanjkanjem rogova in drugih temnih mineralov se imenujejo leucodiorit. Ko sta prisotna olivin in z železom bogat augit, se kamnina prelevi v ferodiorit, ki je prehoden v gabro. Zaradi prisotnosti večjega deleža kremena je tip kamnine kremen-diorit (>5 % kremena) ali tonalit (>20 % kremena), in če je ortoklaza (kalijevega skalnjaka) več kot 10 %, tip kamnine preide v monzodiorit ali granodiorit. Dioritna kamnina, ki vsebuje feldspatoidni mineral/e in ne vsebuje kremena, se glede na vsebnost imenuje foidni diorit ali foidni diorit.
Diorit ima faneritno, pogosto pegasto teksturo z grobo zrnatostjo in je občasno porfiritski.
Orbikularni diorit kaže izmenične koncentrične rastne pasove plagioklaza in amfibola, ki obdajajo jedro, v matrici dioritnega porfirja.
Dioriti so lahko povezani z granitnimi ali gabrovimi intruzijami, v katere se lahko subtilno zlijejo. Diorit nastane zaradi delnega taljenja mafične kamnine nad cono subdukcije. Pogosto nastaja v vulkanskih lokih in pri gradnji kordiljerskih gora, kot so Andi, v obliki velikih batolitov. Ekstrudirana vulkanska kamnina je andezit.
Razvrstitev diorita na diagramu QAPF
Mineralna sestava magmatskih kamnin
Diorit
Orbikularni diorit s Korzike (corsite)
Pojavnost
Diorit je razmeroma redka kamnina; izvorna nahajališča vključujejo Leicestershire (eno od imen za mikrodiorit - markfieldit - obstaja zaradi najdbe kamnine v vasi Markfield) in Aberdeenshire, Združeno kraljestvo; Guernsey; Sondrio, Italija; Turingija in Saška v Nemčiji; Finska; Romunija; severovzhodna Turčija; osrednja Švedska; gorovje Darrans na Novi Zelandiji; Andi.
Orbikularna sorta, ki jo najdemo na Korziki, se imenuje corsit.
Diorit
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je diorit?
O: Diorit je staljena kamnina, ki se je ohladila in je sestavljena predvsem iz silikatnih mineralov (snovi iz silicija in kisika). Običajno je sive do temno sive barve, lahko pa je tudi črn ali modrikasto siv, pogosto pa ima tudi zelenkast odtenek.
V: Kako se diorit razlikuje od gabra (bazalta)?
O: Diorit se razlikuje od gabra (bazalta), ker imajo materiali v dioritu več natrija in manj kalcija.
V: Ali diorit vsebuje kremen?
O: Da, diorit lahko vsebuje majhne količine kremena, mikroklina in olivina. Najdemo lahko tudi majhne količine muskovita. Če je veliko kremena, je to kamnina tipa kremen-diorit (>5 % kremena) ali tonalit (>20 % kremena).
V: Kako je videti tekstura dioritov?
O: Dioritova tekstura je posuta z grobo zrnatostjo.
V: Kje se dioriti običajno proizvajajo?
O: Dioriti običajno nastajajo v vulkanskih lokih in v kordiljerskih gorovjih, kot so Andi, kot veliki batoliti.
V: Katera je ekstruzivna vulkanska kamnina, enakovredna doriatu?
O: Ekstruzivna vulkanska kamnina, ki ustreza doriatu, je andezit.
V: Kako nastane doriat?
O: Doriat nastane, ko pride do delnega taljenja nad območjem, kjer se dve tektonski plošči združita druga pod drugo.
