Gabro — definicija temne grobozrnate magmatske kamnine oceanske skorje
Gabro je velika skupina temnih, grobozrnatih magmatskih kamnin, ki so kemijsko in izvornoma enakovredne bazaltu. Gre za plutonske kamnine: nastanejo, ko raztaljena magma ostane ujeta pod zemeljskim površjem in se zaradi počasi potekajočega ohlajanja spremeni v kristalno maso s precejšnjimi, vidnimi kristali (običajno >1 mm).
Sestava in mineralogija
Gabro je tipično mafična kamnina, kar pomeni, da je bogata z železom (Fe), magnezijem (Mg) in kalcijem (Ca), ter relativno revna sličnimi minerali silikatov bogatimi z natrijem in kalijem. Glavni mineraleski sestav običajno vključuje:
- plagioklaz (najpogosteje labradorit do bytownit),
- klinopiroksen (npr. augit),
- ortopiroksen ali olivin v raznih količinah,
- včasih amfiboli ali sekundarni minerali ob spreminjanju kamnine.
Mineralna sestava določa natančno tipologijo: na primer olivin-gabro, norit (z več ortopiroksena), gabbronorit ali troktolit, če prevladujejo določeni minerali.
Teksture in razvrstitev
Gabro je običajno grobozrnat (phaneritičen). Pogoste teksture vključujejo:
- kumulatne teksture — plasti ali sloji kristalov, ki so se usedli iz magme med delnim kristaliziranjem,
- ophitično teksturo — plagioklaz obdaja piroksenove kristale,
- poikilitno teksturo — manjši kristali ujeti v večjih kristalih gostiteljev.
V klasifikacijah plutonskih magmatskih kamnin (npr. po modalni mineralogiji) je gabro opredeljen kot mafična plutonska kamnina z določenim razmerjem plagioklaza in temnih mineralov.
Nastanek in geološki pomen
Gabro predstavlja plutonski ekvivalent magmatskih bazaltov — isto kemično sestavo ima magma, ki se je le ohlajala počasi v notranjosti zemlje, zato so kristali večji. Večina gabra v naravi je povezana z oceanoskimi procesi in teksturami, saj je pomemben del oceanske skorje. Nastaja pri bazaltnem magmatizmu na srednjih oceanskih grebenih, kjer se iz taline ob divergentnih platnih izoblikuje nova skorja.
Običajno gabro leži nad Zemljinim plaščem in pod bazaltnimi plastmi lave. Zelo pogosti so tudi v ophiolitskih komplekseh (izsekih oceanske skorje, zavrženih na kopno) in v velikih zloženih mafnih intruzivnih telesih, kot so slojeviti intruzi, kjer so pomembni procesi delne kristalizacije, frakcijske kristalizacije in kumulacije mineralov.
Pojavljanje in primeri
Gabro najpogosteje najdemo v:
- oceanski skorji vzdolž srednjeoceanskih grebenov,
- ophiolitih (npr. Troodos na Cipru, Oman Semail ophiolite — primeri znanih ophiolitov),
- velikih slojevitih mafnih intruzijah na kopnem (katere so lahko gospodarsko pomembne),
- kot dele intruzijskih kompleksov ob riftnih območjih in starih robov riftov (območjih protorifta).
Fizikalne lastnosti in prepoznavanje
Gabro je temne barve (črno-siva do temno zelena), trdo in precej gosto (večja gostota kot pri sivi granitni kamnini). Na drobno zlomljenih površinah se vidijo večji kristali plagioklaza in temnejši minerali piroksena. V terenu se prepozna po grobozrnati teksturi in po tem, da ne vsebuje steklaste ali mezozrnatih struktur, značilnih za hitro ohlajene lave.
Gospodarska uporaba in pomen
Gabro ima več uporab:
- kot gradbeni in drobljen material za ceste in železniške postelje,
- kot dekorativni kamen in tlakovanje zaradi trdnosti in estetske temne barve,
- v geološkem in mineralnem raziskovanju — slojeviti mafni intruzi so pogosto vir niklja, bakra, kobalta ter plemenitih kovin,
- vsebuje pomembne informacije o nastanku oceanske skorje, sestavi oberev in procesih v Zemljinem plašču.
Skupaj: gabro predstavlja temno, grobozrnat plutonski izraz bazaltne magme, pomemben v kontekstu gradnje nove skorje na srednjeoceanskih grebenih, v ophiolitih in v velikih mafnih intruzijah ter ima tako znanstveno kot gospodarsko vrednost.
Primerek gabra; Rock Creek Canyon, vzhodna Sierra Nevada, Kalifornija.
Tanek prerez gabra pod mikroskopom pokaže kristale, iz katerih je sestavljen.
Gabrova pokrajina na glavnem grebenu Cuillina na otoku Skye na Škotskem.
Gabro kot ksenolit ("tuja" kamnina) v granitu, Sierra Nevada, Rock Creek Canyon, Kalifornija.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je gabro?
O: Gabro je skupina temnih, grobozrnatih plutonskih magmatskih kamnin, ki so kemijsko enakovredne bazaltu.
V: Kako nastane gabro?
O: Gabro nastane, ko se staljena magma zadrži pod zemeljskim površjem in se ohladi v kristalno maso.
V: Kje na Zemljinem površju najdemo gabro?
O: Gabro najdemo predvsem v oceanski skorji, ki je nastala z bazaltnim magmatizmom na srednjeoceanskih grebenih.
V: Kaj se nahaja nad Zemljinim plaščem in pod bazaltom, ko nastane gabro?
O: Ko nastane gabro, leži nad Zemljinim plaščem in pod bazaltom.
V: Kakšna je struktura gabra?
O: Gabro je običajno grobozrnato, s kristali velikosti 1 mm ali več.
V: Zakaj je gabro pomemben del oceanske skorje?
O: Gabro je bistveni del oceanske skorje, ker je na večini Zemljinega površja gabro v oceanski skorji.
V: Kje običajno nastanejo dolgi pasovi gabrovih intruzij?
O: Dolgi pasovi gabrovih intruzij običajno nastanejo na protoriftnih območjih in ob robovih starih riftnih območij.
