Kaj je ledenik? Definicija, nastanek in pomen kot vir sladke vode

Izvedite, kaj je ledenik: definicija, nastanek, gibanje in ključni pomen kot največji naravni vir sladke vode ter vpliv na pokrajino in oskrbo z vodo.

Ledenik je veliko telo ledu in snega, ki vztraja več let ali celo stoletij in se zaradi lastne teže premika. Nastane, ker se poleti ne stali ves sneg na določenem območju, zato se vsako zimo kopiči nov sneg. Pod težo novega snega se spodnji sloji stlačijo, zrnje snega se prekrsti v gostejšo strukturo (firn) in postopoma v kompakten ledeni led. Teža vsega snega in ledu ustvarja velik pritisk na spodnje plasti; ta pritisk in notranje preoblikovanje kristalov spreminjata sneg v led. Ko se ta proces dogaja več let, se ledenik začne povečevati in postane tako težak, da se led zaradi gravitacije premika. Ledenik teče navzdol kot zelo počasna reka ledu — premikanje je lahko vprašanje nekaj metrov do več sto metrov na leto, v posebnih primerih pa so hitrosti tudi več kilometrov na leto. Hitrost je odvisna od naklona terena, količine talne vode, debeline ledu in vrste ledenika. Del, ki odteče ali se stopi (ablacija), nadomestijo nove snežne padavine (akumulacija).

Kako nastane ledenik

Proces nastanka vključuje več korakov:

• Akumulacija snega: stalno nalaganje snežnih slojev skozi zime.
• Kompakcija in prekrstitev: pod težo novih slojev se zrnje snega strdi v firn in naprej v ledeni led.
• Notranja preobrazba: kristalna struktura ledu se spreminja (rekrystalizacija), kar omogoča plasten tok ledu.
• Premik: zaradi gravitacije in pritiskov se ledenik začne premikati — znotraj ga gibajo notranje deformacije in na dnu tudi zdrs (basal sliding), kadar je prisotna talna voda.

Vrste ledenikov

Obstaja več vrst ledenikov, med najpogostejšimi so:

• Gorski ali dolinski ledeniki (valley glaciers) — tečejo v dolinah in oblikujejo značilne U-oblike.
• Ledenške kape in ledene plošče (ice caps, ice sheets) — obsežna kopičenja ledu, ki prekrijejo velike površine; primeri so Grenlandija in Antarktika.
• Piedmontni ledeniki — ko izlivi več ledenikov na ravnem območju tvorijo široke jezove ledu.
• Plimni ali tidewater ledeniki — se stekajo v morje in lahko sprožijo ledene goreče (odlovanje ledenih gora).
• Cirque ali kotlični ledeniki — manjše kopice ledu v visokogorskih kotanjah.

Pomen ledenikov kot vir sladke vode

Ledeniki so eden največjih naravnih rezervoarjev sladke vode na Zemlji. Skladno s tem imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju vode za reke in jezere v sušnih letnih časih, pri namakanju, za oskrbo s pitno vodo in za proizvodnjo hidroenergije. Pozimi in spomladi shranjena voda v ledenikih počasi odteka in stabilizira pretoke rek, kar je ključno za ekosisteme in človeške dejavnosti v mnogih regijah.

Največja telesa slane vode so oceani, vendar so za sladko vodo ključni prav ledeniki in ledene plošče, saj skupaj shranjujejo večino planetarne sladke vode. Ko se ledeniki talijo hitreje, kot se obnavljajo, to vpliva tudi na dvig morske gladine.

Učinki na pokrajino in nevarnosti

Ledeniki močno oblikujejo pokrajino: erodirajo doline v značilne U-oblike, ustvarjajo fjorde, morene, jezerca in struge. Hkrati pa prinašajo tudi nevarnosti:

• Odplavi in poplave ledeniških jezer (glacial lake outburst floods, GLOF).
• Plazovi, zdrsi in nenadni premiki ledenika.
• Spreminjanje vodnih virov in preskrbe z vodo za zajednice, ki so od njih odvisne.

Vpliv podnebnih sprememb in spremljanje

V zadnjih desetletjih večina ledenikov po svetu upada zaradi segrevanja podnebja. Negativno maso (več taljenja kot kopičenja) povzroča krčenje ledenikov, kar zmanjšuje zavilnost vodnih virov in prispeva k dvigu morske gladine. Posledice so lokalno in globalno pomembne: krajše oskrbe z vodo, spremembe v ekosistemih in večje tveganje za naravne nesreče.

Spremljanje ledenikov poteka s terenskimi meritvami, merjenjem mase, daljinskimi opazovanji (sateliti) in fotografiranjem iz zraka. Takšna opazovanja pomagajo razumeti hitrost sprememb, napovedati tveganja in upravljati vodne vire.

Sklep: Ledeniki niso le mogočne in slikovite tvorbe v gorah in polarnih pokrajinah — so tudi vitalen del zemeljskega hidrosistema ter pomemben indikator podnebnih sprememb. Ohranjanje znanja o ledenikih in spremljanje njihovih sprememb je ključnega pomena za prilagajanje na prihodnje izzive.

Ustvarjanje

Ledeniki nastajajo le na dovolj hladnih mestih, kjer je sčasoma dovolj snega. To lahko traja dolgo. Pogosto traja deset ali več sto let, da nastane ledenik. Poznamo dve vrsti ledenikov: celinske in alpske. Alpske ledenike imenujemo tudi gorski ledeniki.

• Celinski ledeniki so ledeniki, ki se razprostirajo na velikem območju.  Večinoma so nastali v ledeni dobi pred davnimi časi. Na Grenlandiji in Antarktiki je še vedno nekaj celinskih ledenikov. Pogosto se spuščajo v morje in razpadajo. Odlomljeni deli, ki plavajo v morju, se imenujejo ledene gore.
• Alpski ledeniki nastajajo na gorskih območjih. So manjši od celinskih ledenikov. Alpski ledeniki običajno tečejo, dokler ne dosežejo točke, kjer je temperatura dovolj visoka, da se led poleti popolnoma stopi.

Ledene gore, ki se lomijo z ledenikov pri Cape Yorku na Grenlandiji

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ledenik?

V: Kako nastane ledenik?

V: Kako se ledenik povečuje?

V: Kako se ledenik premika?

V: Kako hitro se premika ledenik?

V: Kaj nadomestijo nove snežne padavine?

V: Kateri so največji viri sladke vode na Zemlji?

Išči po črki