Podnebje: definicija, vrste in klimatske klasifikacije (Köppen, Thornthwaite)
Podnebje: jasna definicija, glavne vrste in primeri ter vodila klimatskih klasifikacij (Köppen, Thornthwaite) — razumevanje sprememb podnebja in njihovih vplivov.
Podnebje je običajno stanje temperature, vlage, zračnega tlaka, vetra, padavin in drugih meteoroloških elementov na nekem območju zemeljske površine v daljšem časovnem obdobju. Preprosto povedano, podnebje običajno opišemo kot povprečje vremenskih razmer v približno tridesetih letih (klimatološko normalno obdobje, ki ga priporoča Svetovna meteorološka organizacija). Podnebje je zato statistični opis, ki vključuje povprečja, normalna nihanja in ekstremne pojave v tem časovnem okvirju.
Podnebje in vreme
Podnebje in vreme se razlikujeta. Vreme označuje kratkoročne, dnevne ali tedenske razmere v ozračju (na primer današnja temperatura ali jutrišnja nevihta), medtem ko podnebje opisuje povprečje teh razmer skozi dolga časovna obdobja. Poleg tega obstaja tudi pojem mikroklime — manjša območja (npr. mestni parki, doline, strnjene soseske), kjer so podnebne razmere lahko občutno drugačne od širšega območja.
Glavni dejavniki, ki oblikujejo podnebje
- Zemljepisna širina — bližje ekvatorju so običajno višje temperature, proti poloma pa nižje.
- Višina nad morsko gladino — z višino temperatura pada; gorska območja so običajno hladnejša in bolj vlažna.
- Oddaljenost od morja (kontinentalnost) — oceani zmehčajo letna nihanja temperature; notranjost celin ima večje temperaturne ekstreme.
- Relief in teren — gore povzročajo padavinske sence in lokalne variacije v padavinah in temperaturi.
- Prevladujoči vetrovi in zračne mase — določajo smer prihoda toplih ali hladnih, sušnih ali vlažnih zračnih mas.
- Oceanški tokovi — topli in hladni tokovi pomembno vplivajo na obalne podnebne razmere.
Vrste podnebja
Vrste podnebja so razvrščene glede na tipične vzorce temperature in padavin. Glavne skupine so:
- Tropsko podnebje — ima visoke temperature skozi vse leto in navadno le dva letna časa: mokro in suho. Primer: amazonski deževni gozd v Braziliji.
- Puščavsko / suho podnebje — zelo nizke količine padavin; včasih le en ali dva letna časa. Primer: Savdska Arabija in velike dele severne Afrike.
- Zmerno podnebje — značilni so štirje letni časi; poleti toplo, pozimi hladno. Primeri vključujejo Turčijo in večino evropskih držav.
- Polarno (imenovano tudi borealno) — dolge, zelo mrzle zime in kratka poletja; značilno za visoke zemljepisne širine.
- Sredozemsko podnebje — poleti običajno vroče in suho, pozimi hladno in vlažno. Primer: Španija (določena obalna območja).
Klasifikacije podnebij
Podnebje pogosto razvrščamo glede na temperaturo in količino padavin. Obstaja več sistemov klasifikacije:
Köppenova podnebna klasifikacija
Najpogosteje uporabljena je bila Köppenova podnebna klasifikacija, ki jo je razvil Wladimir Köppen. Sistem temelji na mesečnih in letnih vrednostih temperature in padavin ter povezuje podnebne vrste z rastlinstvom. Glavne skupine so:
- A — tropsko (npr. Af: tropski deževni gozd; Am: monsunsko; Aw: savansko)
- B — suho/puščavsko (npr. BW: puščavsko, BS: stepno; dodatna črka označuje temperaturo: h = vroče, k = hladno)
- C — subtropsko zmerno (s toplimi poletji)
- D — kontinentalno zmerno (z mrzlimi zimami)
- E — polarno (npr. ET: tundra, EF: ledeniška)
Köppenov sistem je enostaven za uporabo in primeren za široke zemljepisne razvrstitve, vendar ne upošteva vseh hidrologičnih ali rastlinskih značilnosti.
Thornthwaitov sistem
Thornthwaiteov sistem, ki se je začel uporabljati po letu 1948, poleg temperature in padavin uporablja tudi podatke o evapotranspiraciji. Izračuna indeks vlažnosti (moisture index), ki upošteva razmerje med razpoložljivo vodo in izgubo vode zaradi izhlapevanja in rasti rastlin. Zaradi tega je sistem uporaben za preučevanje, koliko različnih živalskih in rastlinskih vrst je lahko podprto na določenem območju ter kako bo sprememba padavin ali temperature vplivala na ekosisteme.
Druge klasifikacije
Sistemi, kot sta Bergeronova klasifikacija in Spatial Synoptic Classification, se bolj osredotočata na izvor in lastnosti zračnih mas, ki oblikujejo vreme in dolgoročne podnebne vzorce. Ti sistemi so uporabni za analizo vremenskih dogodkov in njihove povezanosti s podnebnimi značilnostmi.
Spremembe podnebja in človeški vpliv
Podnebje se lahko skozi geološke in klimatološke čase naravno spreminja zaradi sprememb v zemeljskih tirnicah, vulkanski aktivnosti, sprememb v solarnem sevanju in drugih dejavnikih. Vendar pa je danes jasno, da se zaradi ljudi svet segreva — predvsem zaradi povečanja koncentracij toplogrednih plinov (CO2, CH4, N2O) v ozračju, ki povečujejo efekt tople grede. Posledice vključujejo višje povprečne temperature, taljenje ledenikov in polarnih ledenih kap, dvig morske gladine ter večjo pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov (vročinski valovi, suše, poplave, močne nevihte).
Posledice in prilagajanje
Spremembe podnebja vplivajo na ekosisteme, kmetijstvo, vodooskrbo, zdravje ljudi in gospodarstvo. Prilagajanje vključuje vrste ukrepov, kot so:
- spremembe v kmetijskih praksah in izborih pridelkov,
- izboljšanje upravljanja vodnih virov,
- načrtovanje mest z upoštevanjem podnebnih tveganj,
Merjenje in opažanja
Podnebne značilnosti merimo z meteorološkimi postajami, sateliti, merjenjem v oceanih in analizami podatkov skozi dolga obdobja. Za opise podnebja se običajno uporabljajo klimatske normale (30-letna povprečja), vendar raziskovalci spremljajo tudi daljše trende in kratkoročne variabilnosti.
Skupno: razumevanje podnebja zahteva poznavanje osnovnih meteoroloških elementov, njihovih vzrokov in načinov razvrščanja. Poznavanje različnih klasifikacij (Köppen, Thornthwaite, Bergeron, Spatial Synoptic) pomaga pri študiju rastlinstva, porazdelitve vrst in vplivov podnebnih sprememb na družbo ter naravo.
Zemljevid podnebne klasifikacije po Köppen-Geigerju
Podnebne klasifikacije po vsem svetu
Sorodne strani
- Köppenova podnebna klasifikacija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je podnebje?
O: Podnebje je povprečno stanje temperature, vlage, atmosferskega tlaka, vetra, padavin in drugih meteoroloških vzorcev na nekem območju zemeljske površine v daljšem časovnem obdobju.
V: Kako se podnebje razlikuje od vremena?
O: Vreme so vsakodnevne razmere v ozračju, medtem ko se podnebje nanaša na povprečno stanje v daljšem časovnem obdobju (običajno približno 30 let).
V: Kateri so primeri podnebja?
O: Nekateri primeri podnebij so polarno, zmerno, puščavsko/suho, sredozemsko in tropsko.
V: Kakšno podnebje je v Evropi?
O: Večina evropskih držav ima zmerno podnebje s štirimi različnimi letnimi časi.
V: Kje lahko najdete primer tropskega podnebja?
O: Primer tropskega podnebja je amazonski deževni gozd v Braziliji.
V: Kateri klasifikacijski sistem se je uporabljal za razvrščanje podnebja pred letom 1948?
O: Pred letom 1948 se je za razvrščanje podnebja uporabljal Köppenov sistem razvrščanja podnebja. Ta sistem uporablja podatke o temperaturi in padavinah.
V: Kako zračne mase vplivajo na podnebje? O: Sistema Bergeronove in prostorske sinoptične klasifikacije se bolj osredotočata na to, od kod prihajajo zračne mase, ki pomagajo oblikovati podnebje. Zračne mase lahko vplivajo na temperature in količino padavin, kar lahko spremeni splošno podnebje na določenem območju.
Iskati