Podnebne spremembe definicija vzroki in posledice

Podnebne spremembe so dolgoročne spremembe v sestavi ali vedenju podnebja na lokalni, regionalni ali globalni ravni. Vključujejo tako segrevanje kot ohlajanje in se merijo kot spremembe povprečnih vrednosti vremena ali pojavnosti skrajnih vremenskih dogodkov v časovnih razponih od desetletij do milijonov let. Podnebne spremembe so danes ena glavnih okoljskih in družbenih skrbi po vsem svetu.

Kaj so podnebne spremembe

Podnebne spremembe opisuje spremembe ozračja v časovnih razponih — to pomeni trajne premike v temperaturi, padavinah, vetrovih in drugih značilnostih vremena. Gre za različne pojave: daljše trende (npr. dolgoročno segrevanje), spremembe ciklov (npr. ledene dobe) in spremembe frekvence ali jakosti ekstremov (npr. močnejše nevihte ali daljša sušna obdobja). Podnebne spremembe so lahko posledica naravnih procesov v Zemlji ali zunanjih vplivov, v zadnjem stoletju pa pomemben dejavnik predstavljajo tudi človekove dejavnosti.

Vzroki podnebnih sprememb

Naravni vzroki vključujejo:

• spremembe v količini prejete sončne energije (solarne cikle),
• orbitalne spremembe Zemlje (Milankovičovi cikli), ki vplivajo na količino sončne svetlobe, ki doseže površje,
• velike vulkanske izbruhe, ki začasno zmanjšajo količino sončne svetlobe z emisijo delcev v zgornje plasti ozračja.

Človekovi (antropogeni) vzroki so v zadnjih stoletjih glavni razlog za hitro spreminjanje podnebja: prekomerno izgorevanje fosilnih goriv (premog, nafta, zemeljski plin), industrijske in kmetijske emisije toplogrednih plinov ter krčenje gozdov. Med toplogrednimi plini so najpomembnejši ogljikov dioksid (ogljikovega dioksida), metan (CH4), dušikov oksid (N2O) in fluorirani plini. Ti plini zadržujejo toploto v atmosferi in povzročajo t. i. efekt tople grede.

Posledice podnebnih sprememb

Posledice so široke in vplivajo na okolje, gospodarstvo in zdravje ljudi:

• dvig morske gladine zaradi taljenja ledenih pokrovov in toplotne razširitve oceanskega voda — primeri taljenja ledenih pokrovov na južnem in severnem tečaju;
• pogostejši in močnejši ekstremni dogodki: vročinski valovi, suše, intenzivne padavine, poplave, orkani in požari;
• spremembe ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti — premikanje življenjskih pasov proti višjim nadmorskim višinam ali polom in izum nekaterih vrst;
• oceanska zakisanost (ocean acidification), ki škoduje školjkam, koralom in morskemu prehranjevalnemu spletu;
• odmrzovanje permafrosta, kar lahko sprosti dodatne količine ogljikovega dioksida in metana ter poškoduje infrastrukturo v hladnejših regijah;
• vplivi na zdravje ljudi: širjenje nalezljivih bolezni, slabša kakovost zraka, večje število toplih dni in toplotnih stresov;
• gospodarske posledice: izgube v kmetijstvu, ribištvu, turizmu in večji stroški za prilagajanje infrastrukture.

Časovni obseg in primeri

Podnebne spremembe se lahko pojavijo v zelo različnih časovnih merilih — od letnih nihanj do sprememb, ki trajajo tisočletja. Znani geološki primeri so ledene dobe. V sodobnem političnem in znanstvenem diskurzu se izraz pogosto uporablja za hitre, človeku pripisljive spremembe, povezane z globalno segrevanje).

Mednarodni cilji in politične razprave

Veliko držav in mednarodnih organizacij si prizadeva omejiti dvig globalne temperature. Mnogi strokovnjaki in pogodbe ciljajo na zadržanje dviga pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo ter, če je mogoče, pod 1,5 °C. Nekatere študije in poročila opozarjajo, da trenutni načrti za gradnjo energetskih kapacitet (npr. premogovnih elektrarn) ogrožajo doseganje teh ciljev: Časopis The Washington Post je 7. februarja 2018 poročal o študiji nemških znanstvenikov, ki je navedla, da bi, če bi svet zgradil vse premogovne elektrarne, ki so trenutno načrtovane, raven ogljikovega dioksida tako povečala, da bi bilo nemogoče zadržati dvig temperature pod mejo 2 °C.

Kaj lahko storimo — omejevanje in prilagajanje

Obvladovanje podnebnih sprememb zahteva dve glavni vrsti ukrepov:

• Omejevanje (mitigacija): zmanjševanje emisij toplogrednih plinov s prehodom na obnovljive vire energije, povečano energetsko učinkovitostjo, elektrifikacijo prometa, varstvom in obnavljanjem gozdov ter uvajanjem tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika.
• Prilagajanje (adaptacija): prilagajanje družbe in infrastrukture na že neizogibne učinke, npr. izgradnja protipoplavnih nasipov, izboljšanje sistema za zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske dogodke, prilagoditev kmetijskih praks in zaščita obalnih območij.

V praksi gre za kombinacijo osebnih sprememb (varčevanje z energijo, manjša poraba mesa, trajnostna mobilnost) in sistemskih ukrepov (politike za omejevanje emisij, inovacije, mednarodno sodelovanje). Uspeh zahteva hitre in usklajene ukrepe na lokalni, nacionalni in globalni ravni.

Podnebne spremembe so kompleksen izziv z velikim vplivom na naravo in družbo. Razumevanje vzrokov, ocenitev posledic in hitro ukrepanje sta ključna za zmanjšanje škode in izboljšanje odpornosti skupnosti po vsem svetu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so podnebne spremembe?

V: Kaj povzroča podnebne spremembe?

V: Kako dolgo se podnebje spreminja?

V: Kdaj je bilo na Zemlji veliko bolj vroče kot danes?

V: Kdaj je bilo na Zemlji veliko hladneje kot danes?

V: Kaj povzroča ledene dobe?

Išči po črki