Zemlja je planet, na katerem živimo. Je tretji planet od Sonca. Je edini planet, za katerega je znano, da je na njem življenje. Zemlja je nastala pred približno 4,5 milijarde let. Je eden od štirih skalnatih planetov v notranjosti Osončja. Drugi trije so Merkur, Venera in Mars.

Zaradi velike mase Sonca se Zemlja giblje okoli njega, tako kot se zaradi mase Zemlje okoli nje giblje Luna. Zemlja se obrača tudi v prostoru, tako da so različni deli Zemlje v različnih obdobjih obrnjeni proti Soncu. Zemlja obkroži Sonce enkrat (eno leto) na vsakih 3651 ⁄ 4obrata (en dan).

Zemlja je edini planet v našem osončju, na katerem je veliko tekoče vode. Približno 74 % površine Zemlje pokriva tekoča ali zamrznjena voda. Zaradi tega ji včasih pravijo modri planet.

Na Zemlji zaradi vode živi na milijone vrst rastlin in živali. Živali, ki živijo na Zemlji, so močno spremenile njeno površje. Zgodnje cianobakterije so na primer spremenile zrak in mu dale kisik. Živi del Zemljinega površja se imenuje "biosfera".

Nastanek Zemlje in njena zgradba

Zemlja se je oblikovala iz protoplanetnega diska okoli mladega Sonca pred približno 4,54 milijarde let. Proces je vključeval akrecijo manjših trkov in združevanje planetesimal. Po temeljiti diferenciaciji se je gostejši železo-nikljev ker (jedro) potopil proti središču, okoli njega pa sta nastala poltekoči plašč in trda skorja.

  • Jedro: sestavljeno pretežno iz železa in niklja; razdeljeno na trdo notranje jedro in tekoče zunanjo plast.
  • Plašč: poltekoča in visoko viskozna plast, iz katere izvira vulkanska dejavnost in premikanje litosfernih plošč.
  • Skorja: zunanja trdna plast, ločena na oceansko in kontinentalno skorjo.

Velik del znanstvenega soglasja podpirajo tudi hipoteze o trku z velikim telesom (imenovanim Theia), ki je verjetno povzročil nastanek Lune iz izmetov, nastalih ob trku.

Orbita, rotacija in letni časi

Zemlja kroži okoli Sonca po skoraj eliptični orbiti. Povprečni čas enega kroženja je približno 365,25 dni, zato imamo oziroma dodajamo prestopni dan približno na vsake štiri leta. Zemlja se vrti okoli svoje osi in zato doživljamo izmenjavo dneva in noči: en povprečen solarni dan traja približno 24 ur (siderealni dan je ~23 h 56 min).

Os Zemlje je nagnjena pod kotom približno 23,4°, kar povzroča letne čase. Ko je severna polobla nagnjena proti Soncu, je tam poletje, na južni polobli pa zima, in obratno.

Atmosfera, klima in magnetno polje

Atmosfera Zemlje je mešanica plinov: približno 78 % dušika (N2), 21 % kisika (O2) in sledovi argona, ogljikovega dioksida in drugih plinov ter vodne pare. Atmosfera igra ključno vlogo pri zaščiti življenja (filtriranje UV-sevanja), pri uravnavanju temperature in pri cikelu vode.

Magnetno polje Zemlje, ki ga ustvarja gibanje tekočega železa v zunanjem jedru, ščiti planet pred delci sončnega vetra. Brez tega polja bi bila večja izguba atmosfere in povečano ionizacijsko sevanje na površju.

Hidrosfera in površje

Približno 71–74 % površine Zemlje prekriva voda v obliki oceanov, morij, jezer in rek; preostanek so kontinenti in otoki. Večina vode je slana (oceani), manjši delež pa je sladkovodne vode, ki jo najdemo v rekah, jezerih, podzemnih vodah in ledenikih.

Površje je oblikovano z geološkimi procesi, kot so tektonika plošč, erozija, usedanje in vulkanizem. Premikanje litosfernih plošč povzroča potrese, nastanek gorstev in širjenje morskega dna.

Biosfera in razvoj življenja

Biosfera obsega vse žive organizme ter njihove ekosisteme na površju, v vodi in v atmosferi. Življenje na Zemlji se je pojavilo pred več kot 3,5 milijarde let; zgodnje enocelične oblike, kot so cianobakterije, so pomembno vplivale na kemično sestavo atmosfere. Velika oksidacijska transformacija (pred približno 2,4 milijarde let) je drastično povečala koncentracijo kisika v ozračju in omogočila razvoj bolj kompleksnih organizmov.

Biosfera vključuje različne biome (gozdovi, travniki, pustinje, tundre, sladkovodni in morske ekosisteme) in je ključna za kroženje elementov (ogljik, dušik, voda) ter za stabilnost podnebja.

Vpliv človeka in izzivi prihodnosti

Človek je v zadnjih stoletjih močno spremenil Zemljino površje in atmosfero: urbanizacija, industrija, kmetijstvo in izsekavanje gozdov so povzročili izgubo habitatov in zmanjšanje biotske pestrosti. Povišane emisije toplogrednih plinov, zlasti CO2 in metana, prispevajo k globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam, kar vodi do taljenja ledenikov, dviga morske gladine in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov.

Za prihodnost Zemlje so pomembni ukrepi za trajnostno rabo virov, zmanjšanje onesnaževanja, ohranjanje ekosistemov in prilagajanje na že prisotne spremembe v podnebju.

Hitri dejstveni povzetek

  • Starost: približno 4,54 milijarde let.
  • Površina pokrita z vodo: ~71–74 %.
  • Atmosfera: približno 78 % dušika in 21 % kisika.
  • Edini znani planet z življenjem v našem Osončju.
  • Glavni izzivi: podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje.