Zemlja

Orbita in obračanje

Zemlja je del osmih planetov in več tisoč majhnih teles, ki se gibljejo okoli Sonca v njegovem sončnem sistemu. Osončje se zdaj giblje skozi Orionov rokav galaksije Mlečna cesta in se bo gibalo še približno naslednjih 10.000 let.

Zemlja je od Sonca oddaljena približno 150.000.000 kilometrov ali 93.000.000 milj (ta razdalja se imenuje "astronomska enota"). Po svoji tirnici se giblje s povprečno hitrostjo približno 30 km/s (19 milj/s). Zemlja se v času, ki ga potrebuje, da obkroži Sonce, zavrti približno 365₄ ⁄-krat. ¹Da bi vsako leto nadoknadili ta dodatni delček dneva, se vsake štiri leta uporabi dodaten dan. To se imenuje "prestopno leto".

Luna obkroži Zemljo na povprečni razdalji 400.000 kilometrov ali 250.000 milj. Z Zemljo je povezana tako, da je vedno obrnjena z isto polovico proti Zemlji; druga polovica se imenuje "temna stran Lune". Luna potrebuje približno 27¹ ⁄ ₃dni, da obkroži Zemljo v celoti, ker pa se Zemlja istočasno giblje okoli Sonca, potrebuje približno 29¹ ⁄ ₂dni, da iz temne strani Lune preide v svetlo in spet v temno. Od tod izvira beseda "mesec", čeprav ima zdaj večina mesecev 30 ali 31 dni.

Zemlja se glede na svojo pot okoli Sonca obrača pod kotom ("osni nagib").

Zgodovina Zemlje

Oglejte si tudi: Zgodovinskageologija, starost Zemlje, hipoteza o velikanskem trku in velik dogodek oksigenacije

Zemlja in drugi planeti so nastali pred približno 4,6 milijarde let. Nastali so iz ostankov plina iz meglice, iz katere je nastalo Sonce. Luna je morda nastala po trku med zgodnjo Zemljo in manjšim planetom (včasih imenovanim Teja). Znanstveniki menijo, da so se deli obeh planetov odtrgali in postali (zaradi gravitacije) Luna.

Zemeljska voda prihaja iz različnih krajev. Zaradi kondenzacije vodne pare ter padcev kometov in asteroidov na Zemljo so nastali oceani. V eni milijardi let (to je pred približno 3,6 milijarde let) se je razvilo prvo življenje v arhejski dobi. Nekatere bakterije so razvile fotosintezo, ki omogoča rastlinam, da iz sončne svetlobe in vode pridobivajo hrano. Pri tem se je sproščalo veliko kisika, ki ga je najprej prevzelo železo v raztopini. Sčasoma je prosti kisik prišel v ozračje ali zrak, zaradi česar je Zemljino površje postalo primerno za aerobno življenje (glej Veliki dogodek oksigenacije). Iz tega kisika je nastala tudi ozonska plast, ki ščiti Zemljino površje pred slabim ultravijoličnim sevanjem Sonca. Pred nastankom ozonske plasti kompleksno življenje na zemeljski površini ni obstajalo.

Zemeljsko površje in podnebje sta bila v preteklosti zelo različna. Pred približno 3 do 3,5 milijona let je bilo skoraj vse kopno na enem mestu. To se imenuje superkontinent. Najstarejši znani superkontinent se je imenoval Vaalbara. Veliko pozneje je bil čas (kriogenij), ko so Zemljo skoraj v celoti prekrivale debele ledene plošče (ledeniki). O tem se govori kot o teoriji o Zemlji snežne kepe.

Ljudje

Na Zemlji živi približno sedem milijard ljudi. Živijo v približno 200 različnih deželah, imenovanih države. Nekatere, na primer Rusija, so velike in imajo veliko velikih mest. Druge, na primer Vatikan, so majhne. Pet držav z največ prebivalci so Kitajska, Indija, Združene države Amerike, Indonezija in Brazilija. Približno 90 % ljudi živi v severni polovici sveta, kjer je večina kopnega. Znanstveniki menijo, da so ljudje prvotno prišli iz Afrike. Zdaj 70 % vseh ljudi ne živi v Afriki, temveč v Evropi in Aziji.

Ljudje spreminjajo Zemljo na različne načine. Rastline za hrano in oblačila gojijo že približno deset tisoč let. Ko je bilo hrane dovolj, so lahko zgradili mesta. V bližini teh krajev so lahko moški in ženske spreminjali reke, pripeljali vodo na kmetije in ustavili poplave (naraslo vodo), da bi prišle čez njihovo zemljo. Ljudje so našli uporabne živali in jih vzrejali, da so jih lažje redili.

Razporeditev svetovnega prebivalstva v letu 2018

Sorodne strani