Ocean
(Ocean je veliko vodno območje med celinami. Oceani so zelo veliki in združujejo manjša morja. Oceani so skupaj kot en "ocean", saj so vsi "oceani" združeni. Oceani (ali morski biomi) pokrivajo 72 % našega planeta. Največji ocean je Tihi ocean. Pokriva 1/3 (eno tretjino) zemeljske površine. V oceanih živijo velike in majhne ribe različnih vrst. V oceanih živijo tudi raki, morske zvezde, morski psi, kiti itd.)
Najmanjši ocean je Arktični ocean. Južni ocean ločujejo različni tokovi vode od Atlantskega, Tihega in Indijskega oceana. Južni ocean se imenuje tudi Antarktični ocean, ker pokriva območje okoli Antarktike. Na starejših zemljevidih morda nista uporabljeni imeni Arktični in Južni ocean.
Najgloblji ocean je Tihi ocean. Najgloblja točka je Marianski jarek, ki je globok približno 11.000 metrov (36.200 čevljev). Za globoke oceane so značilne nizke temperature, visok pritisk in popolna tema. V tem delu oceana živijo nekateri zelo nenavadni organizmi. Za preživetje ne potrebujejo energije iz sonca, saj uporabljajo kemikalije iz globin Zemlje (glej hidrotermalni ventil).
- Arktični ocean, Atlantski ocean, Indijski ocean, Tihi ocean, Južni ocean
Barva
Čeprav mnogi menijo, da so oceani modri, ker voda odseva modro nebo, to v resnici ni res. Voda ima zelo rahlo modro barvo, ki je vidna le, kadar je vode veliko. Glavni vzrok za modro ali modro-zeleno barvo oceanov pa je, da voda absorbira rdeči del prihajajoče svetlobe ter odbija zeleni in modri del svetlobe. Odbito svetlobo vidimo kot barvo vode.
Modro-zelena barva vode
Rastline in živali
Organizmi, ki živijo v oceanih, lahko živijo tudi v slani vodi. Nanje vplivajo sončna svetloba, temperatura, vodni tlak in gibanje vode. Različni oceanski organizmi živijo ob površini, v plitvih vodah in v globokih vodah. Majhni rastlinski organizmi, ki živijo blizu površine in uporabljajo sončno svetlobo za proizvodnjo hrane, se imenujejo fitoplankton. Skoraj vse živali v oceanu so neposredno ali posredno odvisne od teh rastlin. V plitvi vodi lahko najdete jastoge in rakovice. V globljih vodah po oceanu plavajo morske živali različnih oblik in velikosti. Med njimi so številne vrste rib, kot so tuni, mečarice in morski sesalci, kot so delfini in kiti. Na nebu nad odprtim oceanom živijo velike morske ptice, kot je albatros.
Pridobivanje oceana
Države, kot sta Rusija in Japonska, imajo veliko velikih ladij, ki več mesecev plujejo na nekatera najboljša ribolovna območja na svetu. Na teh velikih ladjah so knjižnice, bolnišnice, šole, popravljalnice in druge stvari, ki jih potrebujejo ribiči in njihove družine.
Veliko ljudi gleda na morje kot na vir hrane, mineralov in energije.
Ribolov
Po podatkih spletne strani FishBase.org je znanih 33.200 vrst rib, od katerih jih veliko živi v oceanih. Mnoge od teh rib so dober vir beljakovin, zato jih veliko ljudi uživa. Ribiška industrija je zelo pomembna, saj zagotavlja delovna mesta in hrano milijonom ljudi. Danes oceani običajno z ribolovom v oceanih zagotavljajo približno 2 % kalorij, ki jih ljudje potrebujejo. Tuna, sardele in slede lovijo blizu površine oceana. Močvirski polenovke, platnice in trske se lovijo v bližini oceanskega dna. V severnem Pacifiku in severnem Atlantiku vsako leto ulovijo več kot milijon ton sleda, skoraj osem od desetih rib pa ljudje pojedo kot hrano. Druge ribe se uporabljajo kot gnojilo, lepilo ter hrana za hišne ljubljenčke in druge živali.
Temperature oceanov
V odprtem oceanu so temperature oceana zelo različne, tako vertikalno (od vrha do dna) kot horizontalno. Ledene gore nastajajo nad zelo hladnimi vodami na obeh polih, medtem ko so vode na ekvatorju precej tople. Voda se ohlaja in segreva počasneje kot kopno, zato so na kopnem, ki je pod vplivom oceana, poznejši in milejši letni časi kot na kopnem, ki je bolj oddaljeno od oceana.
Površinski del oceana, imenovan tudi mešani sloj, ni veliko hladnejši, tudi ko se spustimo globlje. Pod tem površinskim območjem je plast nenadne temperaturne razlike, imenovana termoklina. To je srednja plast, ki se nahaja od površinskega območja do približno 800 m (2 600 čevljev). Termokline se lahko pojavljajo le v letnih časih ali stalno, spreminjajo pa se glede na to, kje in kako globoko so. Ob izhlapevanju se začne voda ohlajati, in če voda izhlapeva zelo hitro, postane bolj slana. Slana in hladna voda je gostejša, zato potone. Zato se topla in hladna voda ne mešata zlahka. Večina živali in rastlin živi v topli zgornji plasti. Pod termoklino je temperatura v globokem območju tako nizka, da je tik nad lediščem - med 32-37,4 °F (0-3 °C).
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ocean?
O: Ocean je veliko vodno območje med celinami.
V: Kolikšen del Zemlje pokrivajo oceani?
O: Oceani pokrivajo 72 % Zemlje.
V: Poimenuj pet glavnih oceanov.
O: Pet glavnih oceanov so Tihi ocean, Atlantski ocean, Indijski ocean, Južni ocean in Arktični ocean.
V: Kateri je največji ocean?
O: Največji ocean je Tihi ocean.
V: Katere vrste živali živijo v oceanih?
O: V oceanih živi veliko vrst živali, kot so krapi, raki, morske zvezde, morski psi in kiti.
V: Kateri ocean se imenuje tudi Antarktični ocean in zakaj?
O: Južni ocean se imenuje tudi Antarktični ocean, ker pokriva območje okoli Antarktike.
V: Kateri ocean je najgloblji in kaj je zanj značilno?
O: Najgloblji ocean je Tihi ocean. Za globoke oceane so značilne nizke temperature, visok pritisk in popolna tema.
