Oceani – pokrivajo 72 % Zemlje: definicija, globine in življenje
Ocean je največje povezan vodni sistem na Zemlji: velika slana vodna masa, ki ločuje in obkroža celine. Oceani vključujejo tudi manjša morja in skupaj tvorijo enoten globalni sistem — pogosto govorimo o svetovnem oceanu. Oceani (ali morski biomi) pokrivajo približno 72 % površine našega planeta. Največji med njimi je Tihi ocean, ki zaseda približno tretjino zemeljske površine. V oceanih živi ogromno raznolikih organizmov: od mikroskopskih fitoplanktov, preko rib vseh velikosti, do rakov, morskih zvezd, morskih psov in kitov.
Običajno ločimo pet glavnih oceanov: Tihi ocean, Atlantski, Indijski ocean, Arktični ocean in Južni ocean. Najmanjši je Arktični ocean. Južni ocean (imenovan tudi Antarktični ocean, saj obkroža območje okoli Antarktike) je ločen od Atlantskega, Tihega in Indijskega oceana z značilnimi ohlajenimi tokovi in obsežnimi površinami morskega ledu. Na starejših zemljevidih morda ne boste našli ločene oznake za Arktični ali Južni ocean, saj so meje in poimenovanja zgodovinsko spreminjali.
Globine in tlačni, temperaturni pogoji
Najgloblji ocean je Tihi ocean. Najgloblja točka je Marianski jarek, ki je globok približno 11.000 metrov (približno 36.200 čevljev). Z globino se temperatūra zniža, pritisk močno poveča, svetloba izginja in pogoji postanejo ekstremni. Oceanske vode običajno razdelimo v navpične pasove:
- Epipelagični pas (sončna cona): do ~200 m — dovolj svetlobe za fotosintezo; tu živijo ribe, plankton in večina morskih rastlin.
- Mesopelagični pas (zaliv svetlobe): ~200–1.000 m — temnejše, večinoma plenilci in organizmi s posebnimi prilagoditvami (npr. bioluminiscenca).
- Bathypelagični in abyssalni pas: 1.000–6.000 m — hladen, temen, visoki tlak; živa bitja so redka in prilagojena ekstremom.
- Hadalna cona: globine pod ~6.000 m, vključno z jarki, kot je Marianski jarek — najekstremnejše razmere.
V globljih predelih imajo organizmi posebne prilagoditve: upočasnjen metabolizem, mehka telesa, posebna barva ali svetlobne organe. Nekateri organizmi pri preživetju ne potrebujejo neposredne energije sonca, ampak izkoristijo kemijske vire iz Zemlje; to velja zlasti v bližini hidrotermalni ventil) in hladnih virov, kjer bakterije pretvarjajo kemikalije (chemotrofija) v energijo.
Življenjski slog, biodiverziteta in prehranjevalne verige
Oceani zagotavljajo življenjski prostor za izjemno raznolikost življenja — od enoceličnih organizmov (fitoplankton in bakterije), ki proizvajajo velik del kisika, do največjih kopenskih sesalcev, kot so kiti. Prehranjevalne verige v oceanih se začnejo s fotosintetskimi organizmi v epipelagični coni in napredujejo prek različnih plenilcev. Nekatere skupine organizmov:
- Proizvajalci: fitoplankton, alge
- Primarni potrošniki: zooplankton, nekatere vrste rib in školjk
- Vrhnji plenilci: velike ribe, morski psi, kiti
- Dekopostorji in razkrojevalci: bakterije in nekatere vrste raka, ki reciklirajo organske snovi
Pomen oceanov za podnebje in človeka
Oceani uravnavajo podnebje z zadrževanjem in premeščanjem toplote (ocean ležišča, tokovi) ter shranjevanjem ogljika. Prav tako proizvedejo velik delež kisika skozi fotosintezo morskih rastlin in fitoplanktona. Ljudem nudijo vire hrane (ribištvo), prevoz, rekreacijo in surovine.
Grožnje in varstvo
Oceani so ogroženi zaradi več dejavnikov: segrevanja in sprememboceanskega toka, zakisljevanja zaradi povečanja CO2, prekomernega ribolova, onesnaženja (vključno z mikroplastiko) ter izgube habitata (npr. uničenje koralnih grebenov). Ti vplivi zmanjšujejo biotsko raznovrstnost in ogrožajo storitve, ki jih oceani nudijo ljudem.
Za ohranjanje zdravja oceanov so ključni ukrepi: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, trajnostno ribolov, omejevanje onesnaževanja, zaščita občutljivih območij (morskih rezervatov) ter spremljanje in znanstvene raziskave.
Opomba: nekatere podrobnosti, npr. meje oceanov ali poimenovanja na starejših zemljevidih, so zgodovinsko spremenljive in so odvisne od meril za razmejitev.
- Arktični ocean, Atlantski ocean, Indijski ocean, Tihi ocean, Južni ocean
Barva
Čeprav mnogi menijo, da so oceani modri, ker voda odseva modro nebo, to v resnici ni res. Voda ima zelo rahlo modro barvo, ki je vidna le, kadar je vode veliko. Glavni vzrok za modro ali modro-zeleno barvo oceanov pa je, da voda absorbira rdeči del prihajajoče svetlobe ter odbija zeleni in modri del svetlobe. Odbito svetlobo vidimo kot barvo vode.
Modro-zelena barva vode
Rastline in živali
Organizmi, ki živijo v oceanih, lahko živijo tudi v slani vodi. Nanje vplivajo sončna svetloba, temperatura, vodni tlak in gibanje vode. Različni oceanski organizmi živijo ob površini, v plitvih vodah in v globokih vodah. Majhni rastlinski organizmi, ki živijo blizu površine in uporabljajo sončno svetlobo za proizvodnjo hrane, se imenujejo fitoplankton. Skoraj vse živali v oceanu so neposredno ali posredno odvisne od teh rastlin. V plitvi vodi lahko najdete jastoge in rakovice. V globljih vodah po oceanu plavajo morske živali različnih oblik in velikosti. Med njimi so številne vrste rib, kot so tuni, mečarice in morski sesalci, kot so delfini in kiti. Na nebu nad odprtim oceanom živijo velike morske ptice, kot je albatros.
Pridobivanje oceana
Države, kot sta Rusija in Japonska, imajo veliko velikih ladij, ki več mesecev plujejo na nekatera najboljša ribolovna območja na svetu. Na teh velikih ladjah so knjižnice, bolnišnice, šole, popravljalnice in druge stvari, ki jih potrebujejo ribiči in njihove družine.
Veliko ljudi gleda na morje kot na vir hrane, mineralov in energije.
Ribolov
Po podatkih spletne strani FishBase.org je znanih 33.200 vrst rib, od katerih jih veliko živi v oceanih. Mnoge od teh rib so dober vir beljakovin, zato jih veliko ljudi uživa. Ribiška industrija je zelo pomembna, saj zagotavlja delovna mesta in hrano milijonom ljudi. Danes oceani običajno z ribolovom v oceanih zagotavljajo približno 2 % kalorij, ki jih ljudje potrebujejo. Tuna, sardele in slede lovijo blizu površine oceana. Močvirski polenovke, platnice in trske se lovijo v bližini oceanskega dna. V severnem Pacifiku in severnem Atlantiku vsako leto ulovijo več kot milijon ton sleda, skoraj osem od desetih rib pa ljudje pojedo kot hrano. Druge ribe se uporabljajo kot gnojilo, lepilo ter hrana za hišne ljubljenčke in druge živali.
Temperature oceanov
V odprtem oceanu so temperature oceana zelo različne, tako vertikalno (od vrha do dna) kot horizontalno. Ledene gore nastajajo nad zelo hladnimi vodami na obeh polih, medtem ko so vode na ekvatorju precej tople. Voda se ohlaja in segreva počasneje kot kopno, zato so na kopnem, ki je pod vplivom oceana, poznejši in milejši letni časi kot na kopnem, ki je bolj oddaljeno od oceana.
Površinski del oceana, imenovan tudi mešani sloj, ni veliko hladnejši, tudi ko se spustimo globlje. Pod tem površinskim območjem je plast nenadne temperaturne razlike, imenovana termoklina. To je srednja plast, ki se nahaja od površinskega območja do približno 800 m (2 600 čevljev). Termokline se lahko pojavljajo le v letnih časih ali stalno, spreminjajo pa se glede na to, kje in kako globoko so. Ob izhlapevanju se začne voda ohlajati, in če voda izhlapeva zelo hitro, postane bolj slana. Slana in hladna voda je gostejša, zato potone. Zato se topla in hladna voda ne mešata zlahka. Večina živali in rastlin živi v topli zgornji plasti. Pod termoklino je temperatura v globokem območju tako nizka, da je tik nad lediščem - med 32-37,4 °F (0-3 °C).
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ocean?
O: Ocean je veliko vodno območje med celinami.
V: Kolikšen del Zemlje pokrivajo oceani?
O: Oceani pokrivajo 72 % Zemlje.
V: Poimenuj pet glavnih oceanov.
O: Pet glavnih oceanov so Tihi ocean, Atlantski ocean, Indijski ocean, Južni ocean in Arktični ocean.
V: Kateri je največji ocean?
O: Največji ocean je Tihi ocean.
V: Katere vrste živali živijo v oceanih?
O: V oceanih živi veliko vrst živali, kot so krapi, raki, morske zvezde, morski psi in kiti.
V: Kateri ocean se imenuje tudi Antarktični ocean in zakaj?
O: Južni ocean se imenuje tudi Antarktični ocean, ker pokriva območje okoli Antarktike.
V: Kateri ocean je najgloblji in kaj je zanj značilno?
O: Najgloblji ocean je Tihi ocean. Za globoke oceane so značilne nizke temperature, visok pritisk in popolna tema.
