Planet je večje nebesno telo, na primer Jupiter ali Zemlja, ki kroži okoli zvezde. Planeti so na splošno bistveno manjši od zvezd in ne proizvajajo lastne vidne svetlobe, ampak odbijajo svetlobo svoje zvezde. Največji planet v našem osončju je Jupiter.

Oblika in osnovne značilnosti

Planeti imajo običajno obliko bližnjo kroglasti — rahlo sploščeno zaradi vrtenja, kar imenujemo sferoid). Njihova masa in notranja sestava določata, ali gre za kamnite ali plinaste planete, ali za mešanice ledu in skal. Objekti, ki krožijo okoli planetov, se imenujejo sateliti. Zvezda in vse, kar kroži okoli nje, tvorijo zvezdni sistem. Pomembne lastnosti planetov vključujejo maso, premer, gostoto, temperaturo, atmosfersko sestavo in magnetno polje.

Definicija in razvrstitev

V strokovni skupnosti se definicija »planeta« razlikuje glede na kontekst. Za objekte v našem Osončju je ključna definicija, ki jo je leta 2006 sprejela Mednarodna astronomska zveza: planet je nebesno telo, ki kroži okoli Sonca, ima dovolj mase, da doseže gotovo hidrostatno ravnotežje (približno kroglasto obliko) in je "počistil" svojo orbitalno okolico. Objekti, ki ne izpolnjujejo vseh teh meril, so razvrščeni kot pritlikavi planet.

Vrste planetov

  • Kamniški (terestrični) planeti — manjši, z gostejšo, kamnito sestavo (primeri v Osončju: Merkur, Venera, Zemlja, Mars).
  • Plinski velikani — velike z gostimi atmosferami iz vodika in helija (npr. Jupiter, Saturn).
  • Ledeni velikani — planeti z večjim deležem hlapnih snovi in ices (npr. Uran, Neptun).
  • Pritlikavi planeti — objekti, kot so Ceres, Makemake, Eris, Haumea in nekdanji član kozmološkega seznama Pluton so včasih imenovali planet, vendar je Mednarodna astronomska zveza avgusta 2006 odločila, da je to pritlikavi planet.

Osončje

V našem osončju je osem planetov, razporejenih po razdalji od Sonca: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Poleg njih obstaja večje število pritlikavih planetov, asteroidov, kometov in drugih manjših teles. Planeti se razlikujejo po velikosti, gostoti in sestavi ter po tem, ali imajo lastne atmosfere in magnetna polja.

Etymologija

Ime "planet" izhaja iz grške besede πλανήτης (planetes), ki pomeni "potepuhi" ali "stvari, ki se premikajo" — tako so jih v antiki imenovali glede na gibanje po nebu v primerjavi z zvezdami, ki se zdijo nepremične.

Eksoplaneti

Planeti, ki krožijo okoli zvezd izven našega Osončja, imenujemo ekstrasolarniplaneti ali krajeje eksoplaneti. V zadnjih desetletjih so jih odkrili na tisoče; potrjenih eksoplanetov je več kot 5.000 (številka se nenehno povečuje z novimi misijami in opazovanji). Odkritja eksoplanetov so spremenila naše razumevanje o raznolikosti planetarnih sistemov — najdemo vroče Jupitre, superzemlje, mini-neptune in mnoge druge tipe orbit in sestav.

Kako odkrivamo eksoplanete

  • Prehodna metoda (transit) — opazovanje kratkotrajnega zatemnitve zvezde, ko planet prečka njen obraz (metoda, ki jo uporablja satelit Kepler in misija TESS).
  • Radialna hitrost (Dopplerjeva metoda) — merjenje majhnih premikov zvezde zaradi gravitacijskega vpliva planeta.
  • Neposredno slikanje — fotografiranje planeta ločeno od svetle zvezde (zahteva napredno opremo in posebne pogoje).
  • Gravitacijsko lečenje (microlensing) in astrometrija — druge metode, ki dopolnjujejo odkritja.

Pomen in raziskovanje

Raziskovanje planetov nam omogoča razumevanje nastanka in evolucije planetarnih sistemov, pogojev za življenje in sestave atmosferskih ter geoloških procesov. Misije za raziskovanje našega Osončja (roboti, sateliti, morebitne prihodnje človeške odprave) in opazovanja eksoplanetov z velikimi teleskopi prispevajo k znanju o habitabilnosti in potencialu za življenje drugod v vesolju.