Ceres — največji pritlikavi planet v glavnem asteroidnem pasu
Ceres, znan tudi kot 1 Ceres, je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Odkritje in poimenovanje
1. januarja 1801 jo je odkril Giuseppe Piazzi, in jo je poimenoval po rimski boginji Ceres, boginji rastočih rastlin, žetve in materinske ljubezni. V zgodnjih letih je bila Ceres obravnavana kot planet, kasneje pa je bila preklasificirana v asteroid, ko je bilo v istem območju odkritih več podobnih teles. Po približno 200 letih od odkritja se je Mednarodna astronomska zveza leta 2006 odločila, da Ceres iz asteroida (ali manjšega planeta) nadgradi v status pritlikavega planeta.
Osnovne značilnosti
S premerom približno 940–950 km je Ceres daleč največje in najbolj masivno telo v asteroidnem pasu ter predstavlja približno tretjino celotne mase tega pasu. Njena povprečna gostota je okoli 2,16 g/cm3, kar nakazuje, da je sestavljena iz mešanice kamnin in ledu. Ceres ima približno kroglo obliko zaradi lastne gravitacije, kar jo loči od manjših, nepravilno oblikovanih asteroidov.
Fizični podatki (približno): premer ~940–950 km; masa ~9,4 × 1020 kg; gostota ~2,16 g/cm3; površinska gravitacija ~0,27 m/s2 (približno 0,028 g); pobegna hitrost ~0,51 km/s. Albedo (povprečna odbojnost) je relativno nizka, vendar se na površini pojavljajo zelo svetle nepravilnosti.
Orbita in vrtenje
Ceres kroži v glavnem asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, s povprečno polosijo približno 2,77 astronomske enote (AU). Njena orbitalna doba znaša približno 4,6 zemeljskega leta (okoli 1 680 dni). Dnevna vrtenja okoli osi traja približno 9,07 ure, kar pomeni, da ima Ceres relativno kratek dan.
Površje in notranja zgradba
Površje Ceresa je razpoko, pokrito z mnogimi kratkimi in konkavnostmi. Med najbolj znanimi značilnostmi je krater Occator, v katerem se nahajajo zelo svetle lise, ki jih sestavljajo predvsem soli (predvsem natrijev karbonat) — sledi izhlapevanja in rimske kristalizacije vodnih raztopin. Te bele lise so ena najbolj opaznih presenečenj posnetkov iz sonde Dawn.
Dawn je prav tako odkrila Ahuna Mons, samostoječo kupolasto goro, verjetno nastalo s procesom kruplotivnosti (krivulno izlivanje hladnih materialov iz notranjosti) oziroma kot posledica geološke aktivnosti, kar kaže na kompleksnejšo geologijo, kot se je pričakovalo pri majhnem telesu. Gravimetrične in topografske meritve kažejo, da je Ceres diferencirano telo z gostejšim, skalnatim jedrom in bolj ledeno zunanjostjo; obstaja tudi možnost preteklega ali obstoječega delno tekočega ali plastičnega sloja (delno ostanek oceana pod površjem).
Voda in aktivnosti
Opazovanja teleskopov, vključno s Herschelovim teleskopom, so razkrila občasne emisije vodne pare iz površine Ceresa, kar nakazuje na lokalno sublimacijo ledu ali sproščanje plinov iz notranjih rezervoarjev. Prisotnost soli in spojin, ki nastanejo ob izhlapevanju vode, podpira hipotezo o pretekli ali občasni hidrologiji.
Misije in raziskave
Nasa je 27. septembra 2007 izstrelila sondo Dawn, ki je raziskovala tako Ceres kot Vesto. Dawn je obiskala Vesto leta 2011 in nato prispela do Ceresa v marcu 2015, s čimer je postala prvo vesoljsko plovilo, ki je obiskalo pritlikavi planet. Sonda je obkrožila Ceres in izvedla več nizov opazovanj ter kartiranj, odkrila svetle soli v kraterih, Ahuna Mons in podala natančne meritve mase, gravitacije in topografije. Ti podatki so potrdili, da je Ceres delno diferencirano telo z znaki pretekle geološke in kemične aktivnosti.
Opazovanje z Zemlje
Ceres je v svoji najsvetlejši fazi na meji vidljivosti s prostim očesom (odvisno od svetlobnega onesnaženja), vendar je v večini pogojev preslab za opazovanje brez teleskopa. Njena navidezna magnitude se giblje v območju, ki zahteva vsaj manjši daljnogled za redne opazke. V amaterskih daljnogledih in s profesionalnimi teleskopi so bile izvedene spektralne analize, ki so prispevale k razumevanju sestave in strukture Ceresa.
Pomen in prihodnje raziskave
Ceres je ključnega pomena za razumevanje zgodovine Osončja, saj predstavlja ostanek materiala iz obdobja nastajanja planetov med Marsom in Jupitrom. Zaradi dokazanih sledov vode in kemične kompleksnosti predstavlja zanimivo tarčo za nadaljnje raziskave o izvornem prenosu vode in organskih snovi v notranjih delih Osončja ter možnostih pretekle geološke aktivnosti na majhnih telesih.
Ceres ostaja predmet aktivnega znanstvenega zanimanja: podatki iz misije Dawn so še vedno predmet analiz, prihodnje misije in opazovanja pa lahko razkrijejo več o njeni notranjosti, zgodovini in potencialnih procesih, ki so v preteklosti ali še vedno prisotni na tem edinstvenem pritlikavem planetu.
Ceres ima nenavaden krater Occator, ki vsebuje svetle soli.
Sorodne strani
- Ceres
- Seznam planetov
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Ceres?
O: Ceres je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.
V: Kdo je odkril Ceres?
O: Giuseppe Piazzi je Ceres odkril 1. januarja 1801.
V: Kakšen je Cerin premer?
O: Ceres ima premer približno 950 km.
V: Kako daleč od Sonca se nahaja Ceres?
O: Ceres je od Sonca oddaljen 2,8 AU (257 milijonov milj), kar pomeni, da je Soncu najbližji pritlikavi planet.
V: Ali ima Ceres kakšne lune?
O: Ne, nima lun.
V: Katera vesoljska sonda je bila izstreljena, da bi raziskala Vesto in Ceres?
O: Nasa je 27. septembra 2007 izstrelila vesoljsko sondo Dawn, da bi raziskala Vesto in Cereo.
V: Kakšen nenavaden krater ima Cerea? O; Krater Occator vsebuje svetle soli.