NASA: ameriška vesoljska in aeronavtična agencija — zgodovina in misije

Ustanovitev in kriza Sputnika

Pred agencijo NASA je bil ustanovljen "House[National Advisory Committee for Aeronautics]]" (NACA). NACA je bila ameriška zvezna agencija, ustanovljena 3. marca 1915 za izvajanje, spodbujanje in institucionalizacijo aeronavtičnih raziskav. Agencija je bila 1. oktobra 1958 ukinjena, njena sredstva in osebje pa so bili preneseni na novoustanovljeni Nacionalni urad za aeronavtiko in vesolje (NASA). NASA je bila ustanovljena za tekmovanje s Sovjetsko zvezo v vesoljski tekmi. V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja je potekala vesoljska tekma med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki se zdaj imenuje Rusija. Sovjeti so oktobra 1957 začeli prvi izstreljevati Sputnik 1, prvi objekt, ki so ga izdelali ljudje in je šel v orbito. Američani so bili zaradi tega zaskrbljeni. To je povzročilo krizo, znano kot kriza Sputnika, saj so se Američani bali, da bodo Rusi začeli izdelovati orožje v vesolju. Vse to se je zgodilo v času hladne vojne, ko sta bili ZDA in Sovjetska zveza vedno zelo blizu vojni.

Programi vesoljskih poletov

Projekt Mercury (1958-1963)

Prvotno je bila NASA zelo majhna, saj so bili v njej le štirje laboratoriji, v katerih je delalo približno osemdeset ljudi. Nemški inženirji in znanstveniki pod vodstvom Wernherja von Brauna so jim pomagali izdelovati rakete. Med drugo svetovno vojno so v Nemčiji pomagali izdelati raketo V-2, po njej pa še raketo Redstone za ameriško vojsko. Njihov vojaški raketni laboratorij je bil prenesen na agencijo NASA.

Leta 1960 so vzpostavili projekt Mercury. Vesoljske misije projekta Mercury je NASA zasnovala predvsem zato, da bi preverila, ali lahko ljudje preživijo v vesolju. Ko so dokazali, da bi ljudje lahko živeli v vesolju, so nadaljevali.

15. maja 1961 je astronavt Alan Shepard postal prvi Američan v vesolju. Manj kot leto pozneje je John Glenn postal prvi Američan, ki je obkrožil Zemljo. To je storil v vesoljskem plovilu Friendship 7. Ko je projekt Mercury dokazal, da lahko ljudje živijo v vesolju, se je začel projekt Gemini. Manj kot leto dni po njegovem začetku se je začel tudi program Apollo.

Projekt Gemini (1961-1966)

Po uspehu Merkurja je NASA ugotovila, da mora začeti načrtovati misije na Luno. Vesoljsko plovilo Gemini je bilo zgrajeno za dva človeka. Še vedno je bila majhna in tesna, podobno kot kapsula Mercury, vendar je omogočala več svobode gibanja. Projekt Gemini je dokazal, da se lahko dve vesoljski plovili v vesolju srečata (srečata in povežeta). Neil Armstrong, prvi človek na Luni, je bil tudi na prvem poletu Geminija, ki se je v vesolju povezal z drugim vesoljskim plovilom. Vesoljsko plovilo Gemini se ni povezalo z drugim vesoljskim plovilom, v katerem bi bili ljudje. Namesto tega se je povezalo z raketo, imenovano "ciljno vozilo Agena". Zadnjih nekaj misij Gemini je bilo znanstvenih poskusov in sprehodov po vesolju, namenjenih pripravi na program Apollo, v okviru katerega naj bi ljudje pristali na Luni.

Program Apollo (1961-1972)

Program Apollo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začel predsednik John F. Kennedy. Program je sestavljalo 16 misij, katerih namen je bil poslati človeka na Luno in ga varno vrniti na Zemljo. Prva misija Apolla, Apollo 1, se je končala s katastrofo, ko so zaradi požara v poveljniškem modulu umrli vsi astronavti na krovu. Misiji Apollo 8 in 10 sta se odpravili na Luno. Preizkusili so opremo in posneli fotografije, vendar niso pristali.

Glavni uspeh projekta je bil dosežen leta 1969, ko sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin v okviru projekta Apollo 11 pristala na Luni. Misija je bila za NASO velik uspeh, po vsem svetu pa si jo je ogledalo več kot šest milijonov ljudi. Po Apollu 11 je na Luno poletelo še šest poletov Apolla. Pet jih je pristalo. Tisti, ki ni pristal, Apollo 13, je moral misijo prekiniti, ko je v vesoljski ladji eksplodiral rezervoar s kisikom. Apollo 17 je bil zadnji polet, ki je pristal na Luni.

Skylab (1965-1979)

Potem ko je kongres ustavil pristajanje na Luni, je NASA potrebovala novo usmeritev. Z uporabo ostankov rakete Saturn V, velikanske rakete, ki je poslala ljudi na Luno, so ustvarili vesoljsko postajo, ki je krožila nad Zemljo. Ta vesoljska postaja se je imenovala Skylab. Skylab je bil v notranjosti zelo velik, celo večji od majhne hiše. Skylab so obiskala vesoljska plovila Apollo. Na Skylab so bili trije poleti. Na vsaki od njih so bili opravljeni pomembni poskusi. Zadnja misija s posadko, Skylab 4, je trajala 84 dni, 1 uro, 15 minut in 30 sekund, kar je več kot katerakoli vesoljska misija do leta 1977. Skylab je leta 1979 razpadel v atmosferi.

Testni projekt Apollo-Sojuz (1972-1975)

Med vesoljsko tekmo so Sovjeti zasnovali lastno vesoljsko plovilo za polet na Luno. Njihovo vesoljsko plovilo se je imenovalo Sojuz. Sovjeti niso nikoli pristali na Luni, saj so imeli preveč težav. Namesto tega so začeli ustvarjati majhne vesoljske postaje. Za potovanje na te vesoljske postaje so uporabljali vesoljsko plovilo Sojuz. ZDA in Sovjetska zveza sta bili del hladne vojne. Da bi sklenili mir med Sovjetsko zvezo in ZDA, so se odločili, da bodo v vesolju povezali vesoljsko plovilo Apollo z vesoljskim plovilom Sojuz. Po priklopu sta posadki izvajali poskuse in spoznavali kulturo drug drugega. Apollo-Sojuz je bil zadnji polet vesoljskega plovila Apollo. Od takrat ga niso nikoli več uporabili in ga tudi ne bodo.

Program Space Shuttle (1972-2011)

V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je NASA začela osredotočati na gradnjo vesoljskih raketoplanov. Leta 1985 so bili zgrajeni štirje raketoplani. Prvi je 12. aprila 1981 izstrelil raketoplan Columbia. V tem času je javnost začela izgubljati zanimanje za vesoljski program, NASA pa se je soočala s krčenjem proračuna. Načrtovali so, da bodo raketoplani stali manj, saj jih bo mogoče uporabiti večkrat. Vendar se je na koncu izkazalo, da so bili raketoplani dražji, saj je njihova izdelava stala več denarja kot običajno. NASA je imela dodatne težave, ko je leta 1986 med poletom razpadel raketoplan Challenger, pri čemer je umrlo vseh sedem astronavtov. Dogodek je znan kot nesreča Challengerja.

Katastrofa Challengerja je prisilila agencijo NASA, da je razmislila o načinu dela. Celotna flota vesoljskih raketoplanov je bila za eno leto prekinjena. Nato je NASA v orbito izstrelila vesoljski teleskop Hubble. Njegova najbolj znana fotografija je Hubblovo globoko polje.

Leta 2011 je NASA ukinila program Space Shuttle. Njihova uporaba je bila dražja od drugih nosilnih raket.

Mednarodna vesoljska postaja (od leta 1993 do danes)

V začetku osemdesetih let je NASA načrtovala vesoljsko postajo Freedom kot ustreznico sovjetskih vesoljskih postaj Saljut in Mir. Postavitev ni bila nikoli načrtovana, po koncu Sovjetske zveze in hladne vojne pa je bila ukinjena. Konec vesoljske tekme je spodbudil uradnike ameriške administracije, da so v začetku devetdesetih let začeli pogajanja z mednarodnimi partnerji Evropo, Rusijo, Japonsko in Kanado za izgradnjo mednarodne vesoljske postaje. Ta projekt je bil prvič napovedan leta 1993 in se je imenoval vesoljska postaja Alpha. Načrtovano je bilo, da bi združil predlagane vesoljske postaje vseh sodelujočih vesoljskih agencij: (naslednica vesoljske postaje Mir, katere jedro je zdaj Zvezda) in ESA Columbus, ki naj bi bil samostojen vesoljski laboratorij.

Rover Curiosity (2011-danes)

Curiosity je rover v velikosti avtomobila. Izdelan je bil za raziskovanje kraterja Gale na Marsu. Curiosity je bil izstreljen iz Cape Canaveral 26. novembra 2011 ob 15:02 UTC in je pristal na Aeolis Palus znotraj Galea na Marsu 6. avgusta 2012 ob 05:17 UTC. Pristanišče Bradbury je bilo manj kot 2,4 kilometra oddaljeno od kraja, kjer je rover pristal po 560 milijonov kilometrov dolgem potovanju. Cilji roverja vključujejo raziskovanje marsovskega podnebja in geologije.

John Glenn na letalu Friendship 7: prvi polet ZDA v orbito, 1962


Ed White na Geminiju 4: prvi ameriški sprehod v vesolje, 1965


Apollo 11: Buzz Aldrin na Luni, 1969


Skylab leta 1974, kot je viden z modula Skylab 4 CSM


Sovjetska in ameriška posadka z modelom Apollo-Sojuz, 1975


Vesoljski raketoplan vzleti


Mednarodna vesoljska postaja, kot jo vidi vesoljsko plovilo Sojuz

Prihodnost agencije NASA

NASA nadaljuje z misijami na planete Mars, Saturn in Pluton. V bližnji prihodnosti so načrtovane tudi misije na Jupiter. Sonda New Horizons je februarja 2007 preletela Jupiter in preučevala nekatere njegove lune. Plovilo je 14. julija 2015 preletelo Pluton, posnelo njegove površine v visoki ločljivosti in analiziralo kemijske lastnosti njegove atmosfere.

NASA je leta 2004 napovedala, da namerava do leta 2020 postaviti stalno bazo na Luni. Leta 2007 je višji upravitelj Nase izjavil tudi, da želi NASA "do leta 2037 postaviti človeka na Mars".

Vendar je predsednik Barack Obama v začetku leta 2010 preklical projekt Constellation, katerega cilj je bil, da bi se ljudje do leta 2020 vrnili na površje Lune. Dejal je, da je projekt "zaostajal za načrtom in bil premalo inovativen". Hkrati je zmanjšal znesek, ki ga bo NASA leta 2011 dobila od vlade.

Ko je to storil predsednik Barack Obama, je v sodelovanju z agencijo NASA ustvaril tudi sistem Space Launch System. Ta bo s komercialnimi nosili (nosili, ki niso v lasti agencije NASA) ljudi popeljal na Luno in Mars.

Umetnikova slika prihodnje vesoljske postaje na Luni. NASA jo je poimenovala "Lunarna vrata".

Misije NASA

NASA je v svoji 50-letni zgodovini izvedla več kot 500 misij. Na krovu več kot 150 misij so bili ljudje. Takšne misije s človeško posadko so najdražje in so najbolj odmevne, vendar je večina izstrelitev namenjena raziskovanju vesolja, znanosti in drugim namenom, za katere ljudje niso potrebni. Nasina vesoljska plovila, kot sta Cassini-Huygens in program Voyager, so obiskala vse planete v Osončju. Osončje so zapustila štiri Nasina vesoljska plovila: Voyager 1, Voyager 2, Pioneer 10 in Pioneer 11. Od leta 2013 je Voyager 1 od Zemlje oddaljen približno 18 800 000 000 (18,8 milijarde) kilometrov.

Vesoljsko plovilo Voyager

Sorodne strani

• Upravitelji in namestniki upraviteljev NASA
• Letalska postaja Cape Canaveral
• Kennedyjev vesoljski center