Apollo 11 (1969): prva človeška misija na Luno — NASA, astronavti
Apollo 11 je bil prvi polet, ki je poslal ljudi na Luno. Izvedla ga je ameriška vesoljska agencija NASA. V vesolje je poletel 16. julija 1969 s tremi astronavti: Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins. Armstrong in Aldrin sta 20. julija 1969 kot prva človeka pristala na Luni, Collins pa je ostal v orbiti okoli Lune.
Polet je bil del vesoljske tekme. Z njim je bil dokončan načrt, ki ga je leta 1961 zastavil John F. Kennedy, da "človek pristane na Luni in se varno vrne na Zemljo" še pred koncem šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Potek misije
Izstrelitev je potekla z raketo Saturn V s kompleksa Kennedy Space Center na Floridi (Launch Complex 39A) 16. julija 1969. Vesoljsko plovilo je bilo sestavljeno iz poveljniškega modula Columbia in luninega pristajalnega modula Eagle (Lunar Module). Po vstopu na pot do Lune so Armstrong in Aldrin prešli v modul Eagle, odrezali manevre pristanka in 20. julija uspešno prizemljili v predelu imenovanem Morje miru (Sea of Tranquility).
Armstrong je pri prvem izstopu iz modula stopil na lunino površino in izrekel znano besedno zvezo v angleščini: "That's one small step for [a] man, one giant leap for mankind." Dva astronavta sta opravila en večji sprehod po površju, namestila znanstvene instrumente (med drugim seizmometer in lasersko odbojno ploščo) ter zbrala vzorce kamnin in prahu. Vnosa vzorcev je bilo več deset kilogramov skupne teže — odnesli so okoli 21,5 kg luninega materiala nazaj na Zemljo.
Michael Collins je v poveljniškem modulu Columbia ostal v trajni orbiti okoli Lune in skrbel za ponovno srečanje in združitev modulov po zaključku misije na površju. Po uspešnem vzletu z Lune se je celotna posadka vrnila v poveljniški modul, potekal je pot nazaj proti Zemlji, in 24. julija 1969 je pristala v Tihem oceanu, kjer so astronavte izločili in prepeljali na letalo ter jih nato namestili v karanteno kot previdnostni ukrep.
Znanstveni in tehnični prispevki
- Poleg prestiža je misija prinesla pomembne znanstvene rezultate: izbira pristajalnega mesta, vzorčenje luninega materiala in namestitev instrumentov, ki so merili seizmično aktivnost in lastnosti lunine površine.
- Na Luno je bila nameščena laserska odbojna plošča (retroreflector), ki še danes omogoča natančna merjenja razdalje Zemlja–Luna z laserskim merjenjem.
- Apollo 11 je potrdil sposobnosti raketnega sistema Saturn V in postopkov za pristajanje, sprehode in povratek ter postavil tehnološke temelje za nadaljnje misije Apollo.
Pomen in zapuščina
Misija Apollo 11 velja za enega najpomembnejših dogodkov 20. stoletja. Izpolnila je Kennedyjevo obljubo in simbolično združila znanost, tehnologijo in mednarodni interes. Pristanek na Luni je bil v živo prenašan po televiziji in ga je spremljalo približno 500–700 milijonov ljudi po vsem svetu.
Poleg čistega dosežka v raziskovanju vesolja je Apollo 11 prinesel tudi dolgoročne učinke: pospešil je razvoj satelitskih in računalniških tehnologij, spodbudil zanimanje za znanost ter pustil bogato zbirko vzorcev in podatkov, ki jih znanstveniki še vedno preučujejo.
Ključni datumi in dejstva:
- Izstrelitev: 16. julij 1969
- Pristanek na Luni: 20. julij 1969 (pristajalni modul Eagle)
- Vrnjena posadka na Zemljo: 24. julij 1969
- Posadka: Neil Armstrong, Buzz Aldrin, Michael Collins
- Vrnjen lunin material: približno 21,5 kg
Apollo 11 ostaja ključna prelomnica v zgodovini raziskovanja vesolja in je navdihnila številne nadaljnje misije in raziskave. Njegova zapuščina je tako znanstvena kot kulturna — simbol človeške radovednosti in sposobnosti sodelovanja pri doseganju težko predstavljivih ciljev.
Let
Potovanje v vesolje in iz njega
Let Apolla 11 si je po televiziji ogledalo na milijone ljudi po vsem svetu. Ko je bila raketa poslana v vesolje, je bil to dogodek po vsem svetu. Richard Nixon, ki je bil takrat predsednik, je raketo spremljal iz Bele hiše. Raketa Saturn V je poletela iz Kennedyjevega vesoljskega centra v Ameriki.
Približno dve uri po odhodu z Zemlje se je potniški modul ločil od glavne rakete. Potniški modul je imel dva glavna dela: poveljniški in servisni modul Apollo, imenovan Columbia, ter lunarni modul Apollo, imenovan Eagle. Columbia je bila vesoljska ladja, ki je ostala v vesolju, Eagle pa vesoljska ladja za pristanek na Luni. Tri dni pozneje je ekipa vstopila v lunarno orbito (orbito okoli Lune). Dan pozneje se je Eagle oddaljil od Columbie. Orel je varno pristal na Luni z Neilom Armstrongom in Buzzom Aldrinom v notranjosti. Med pristankom je prišlo do več težav z računalnikom. Da bi varno pristal, je moral Armstrong Orel upravljati sam. Pristala sta z le 25 sekundami preostalega goriva.
Dogodki na Luni
Buzz Aldrin je ob pristanku najprej molil. Prebral je tudi nekaj Jezusovih besed. Svojega načrta za to ni razkril, ker je nekdo pravkar vložil tožbo, da bi astronavtom preprečil opravljanje verskih opravil v vesolju. Armstrong je postal prvi človek, ki je hodil in govoril na površini Lune. Prve besede, ki jih je izrekel, so bile:
To je majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo.
|
|
| ||||
| Težave pri poslušanju te datoteke? Oglejte si pomoč za medije. | |||||
Naslednji dve uri in pol sta Aldrin in Armstrong delala zapiske, fotografirala in delala luknje za lunine kamne. Pristanek je prek zelo velikega avstralskega radijskega teleskopa spremljalo več kot šest milijonov ljudi na Zemlji. Opravila sta številne poskuse, na primer zbiranje luninih kamnov in prahu. Na Luni so postavili ameriško zastavo in jo fotografirali. Pred tem jih je predsednik Richard Nixon poklical po telefonu:
Nixon: Pozdravljena, Neil in Buzz. Z vama govorim po telefonu iz Ovalne sobe v Beli hiši. To je zagotovo najbolj zgodovinski telefonski klic v zgodovini. Ne morem vam povedati, kako ponosni smo vsi na to, kar ste naredili. Za vsakega Američana mora biti to najbolj ponosen dan v njegovem življenju. In prepričan sem, da se tudi ljudje po vsem svetu pridružujejo Američanom in priznavajo, za kako velik podvig gre. Zaradi tega, kar ste storili, so nebesa postala del človeškega sveta. In ko nam govorite z morja miru, nas navdihuje, da podvojimo svoja prizadevanja, da bi na Zemljo prinesli mir in spokojnost. Za en neprecenljiv trenutek v celotni človeški zgodovini smo vsi ljudje na Zemlji resnično eno: eno v ponosu na to, kar ste storili, in eno v naših molitvah, da se varno vrnete na Zemljo.
Armstrong: Hvala, gospod predsednik. V veliko čast in privilegij nam je, da smo tukaj in da zastopamo ne le Združene države Amerike, temveč tudi miroljubne ljudi vseh narodov, ljudi z zanimanjem in radovednostjo ter ljudi z vizijo za prihodnost. V čast nam je, da lahko danes sodelujemo tukaj.
Odhod z Lune in vrnitev na Zemljo
Po končanem delu sta se Armstrong in Aldrin vrnila v Eagle in spala sedem ur, preden sta se odpravila na pot. Med pripravami na odhod je Aldrin zlomil odklopnik v zaganjalniku motorja. Armstrong je s pisalom premostil tokokrog in preprečil, da bi obtičala na Luni. Aldrin in Armstrong sta na Luni pustila veliko stvari: ameriško zastavo, nekaj poskusov, zlato pero, logotip Apolla 1 in nekaj bronastih kovancev v čast Juriju Gagarinu in Vladimirju Komarovu. Na Luni sta pustila tudi znak s sporočilom človeške rase. Znak se glasi:
Tu so ljudje s planeta Zemlje prvič stopili na Luno, julija 1969 po našem štetju.Prišli smo v miru za vse človeštvo.
Trije astronavti so se 24. julija vrnili na Zemljo in takoj so jih namestili v karanteno, če bi z Lune prinesli kakšno bolezen. V karanteni so ostali tri tedne. Ko so prišli ven, so bili junaki po vsem svetu. Imeli so večerjo s predsednikom Nixonom, parado v New Yorku in še eno v Chicagu. Vsi trije so nastopili tudi v številnih televizijskih oddajah.
Fotografije
· 
Raketa Saturn V, ki je v vesolje ponesla tri ljudi iz Apolla 11.
· 
Odtis Buzza Aldrina na površini Lune.
· 
Buzz Aldrin z ameriško zastavo kmalu po vstopu na površje.
· 
Astronavti Apolla 11 in predsednik Nixon.
Sorodne strani
- Program Apollo
- Teorije zarote o pristanku na Luni
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je stal za poletom Apolla 11?
O: Za poletom Apolla 11 je stala ameriška vesoljska agencija NASA.
V: Kdaj je Apollo 11 poletel v vesolje?
O: Apollo 11 je v vesolje poletel 16. julija 1969.
V: Kdo so bili astronavti, ki so se udeležili misije Apollo 11?
O: Na misiji Apollo 11 so bili trije astronavti: Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins.
V: Kdaj sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin pristala na Luni?
O: Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta na Luni pristala 20. julija 1969.
V: Kakšna je bila vloga Michaela Collinsa v misiji?
O: Michael Collins je med misijo ostal v orbiti okoli Lune.
V: Kakšen je bil namen misije Apollo 11?
O: Namen misije Apollo 11 je bil pristati s človekom na Luni in ga varno vrniti na Zemljo kot del vesoljske tekme.
V: Kdo je pripravil načrt za misijo Apollo 11?
O: Načrt za misijo Apollo 11 je leta 1961 določil John F. Kennedy.
