Apollo 11

Apollo 11 je bil prvi polet, ki je poslal ljudi na Luno. Izvedla ga je ameriška vesoljska agencija NASA. V vesolje je poletel 16. julija 1969 s tremi astronavti: Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins. Armstrong in Aldrin sta 20. julija 1969 kot prva človeka pristala na Luni, Collins pa je ostal v orbiti okoli Lune.

Polet je bil del vesoljske tekme. Z njim je bil dokončan načrt, ki ga je leta 1961 zastavil John F. Kennedy, da "človek pristane na Luni in se varno vrne na Zemljo" še pred koncem šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Let

Potovanje v vesolje in iz njega

Let Apolla 11 si je po televiziji ogledalo na milijone ljudi po vsem svetu. Ko je bila raketa poslana v vesolje, je bil to dogodek po vsem svetu. Richard Nixon, ki je bil takrat predsednik, je raketo spremljal iz Bele hiše. Raketa Saturn V je poletela iz Kennedyjevega vesoljskega centra v Ameriki.

Približno dve uri po odhodu z Zemlje se je potniški modul ločil od glavne rakete. Potniški modul je imel dva glavna dela: poveljniški in servisni modul Apollo, imenovan Columbia, ter lunarni modul Apollo, imenovan Eagle. Columbia je bila vesoljska ladja, ki je ostala v vesolju, Eagle pa vesoljska ladja za pristanek na Luni. Tri dni pozneje je ekipa vstopila v lunarno orbito (orbito okoli Lune). Dan pozneje se je Eagle oddaljil od Columbie. Orel je varno pristal na Luni z Neilom Armstrongom in Buzzom Aldrinom v notranjosti. Med pristankom je prišlo do več težav z računalnikom. Da bi varno pristal, je moral Armstrong Orel upravljati sam. Pristala sta z le 25 sekundami preostalega goriva.

Dogodki na Luni

Buzz Aldrin je ob pristanku najprej molil. Prebral je tudi nekaj Jezusovih besed. Svojega načrta za to ni razkril, ker je nekdo pravkar vložil tožbo, da bi astronavtom preprečil opravljanje verskih opravil v vesolju. Armstrong je postal prvi človek, ki je hodil in govoril na površini Lune. Prve besede, ki jih je izrekel, so bile:

To je majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo.

"To je majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo."


Težave pri poslušanju te datoteke? Oglejte si pomoč za medije.

Naslednji dve uri in pol sta Aldrin in Armstrong delala zapiske, fotografirala in delala luknje za lunine kamne. Pristanek je prek zelo velikega avstralskega radijskega teleskopa spremljalo več kot šest milijonov ljudi na Zemlji. Opravila sta številne poskuse, na primer zbiranje luninih kamnov in prahu. Na Luni so postavili ameriško zastavo in jo fotografirali. Pred tem jih je predsednik Richard Nixon poklical po telefonu:

Nixon: Pozdravljena, Neil in Buzz. Z vama govorim po telefonu iz Ovalne sobe v Beli hiši. To je zagotovo najbolj zgodovinski telefonski klic v zgodovini. Ne morem vam povedati, kako ponosni smo vsi na to, kar ste naredili. Za vsakega Američana mora biti to najbolj ponosen dan v njegovem življenju. In prepričan sem, da se tudi ljudje po vsem svetu pridružujejo Američanom in priznavajo, za kako velik podvig gre. Zaradi tega, kar ste storili, so nebesa postala del človeškega sveta. In ko nam govorite z morja miru, nas navdihuje, da podvojimo svoja prizadevanja, da bi na Zemljo prinesli mir in spokojnost. Za en neprecenljiv trenutek v celotni človeški zgodovini smo vsi ljudje na Zemlji resnično eno: eno v ponosu na to, kar ste storili, in eno v naših molitvah, da se varno vrnete na Zemljo.

Armstrong: Hvala, gospod predsednik. V veliko čast in privilegij nam je, da smo tukaj in da zastopamo ne le Združene države Amerike, temveč tudi miroljubne ljudi vseh narodov, ljudi z zanimanjem in radovednostjo ter ljudi z vizijo za prihodnost. V čast nam je, da lahko danes sodelujemo tukaj.

Odhod z Lune in vrnitev na Zemljo

Po končanem delu sta se Armstrong in Aldrin vrnila v Eagle in spala sedem ur, preden sta se odpravila na pot. Med pripravami na odhod je Aldrin zlomil odklopnik v zaganjalniku motorja. Armstrong je s pisalom premostil tokokrog in preprečil, da bi obtičala na Luni. Aldrin in Armstrong sta na Luni pustila veliko stvari: ameriško zastavo, nekaj poskusov, zlato pero, logotip Apolla 1 in nekaj bronastih kovancev v čast Juriju Gagarinu in Vladimirju Komarovu. Na Luni sta pustila tudi znak s sporočilom človeške rase. Znak se glasi:

Tu so ljudje s planeta Zemlje prvič stopili na Luno, julija 1969 po našem štetju.Prišli smo v miru za vse človeštvo.

Trije astronavti so se 24. julija vrnili na Zemljo in takoj so jih namestili v karanteno, če bi z Lune prinesli kakšno bolezen. V karanteni so ostali tri tedne. Ko so prišli ven, so bili junaki po vsem svetu. Imeli so večerjo s predsednikom Nixonom, parado v New Yorku in še eno v Chicagu. Vsi trije so nastopili tudi v številnih televizijskih oddajah.

Fotografije

·        

Raketa Saturn V, ki je v vesolje ponesla tri ljudi iz Apolla 11.

·        

Odtis Buzza Aldrina na površini Lune.

·        

Buzz Aldrin z ameriško zastavo kmalu po vstopu na površje.

·        

Astronavti Apolla 11 in predsednik Nixon.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je stal za poletom Apolla 11?


O: Za poletom Apolla 11 je stala ameriška vesoljska agencija NASA.

V: Kdaj je Apollo 11 poletel v vesolje?


O: Apollo 11 je v vesolje poletel 16. julija 1969.

V: Kdo so bili astronavti, ki so se udeležili misije Apollo 11?


O: Na misiji Apollo 11 so bili trije astronavti: Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins.

V: Kdaj sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin pristala na Luni?


O: Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta na Luni pristala 20. julija 1969.

V: Kakšna je bila vloga Michaela Collinsa v misiji?


O: Michael Collins je med misijo ostal v orbiti okoli Lune.

V: Kakšen je bil namen misije Apollo 11?


O: Namen misije Apollo 11 je bil pristati s človekom na Luni in ga varno vrniti na Zemljo kot del vesoljske tekme.

V: Kdo je pripravil načrt za misijo Apollo 11?


O: Načrt za misijo Apollo 11 je leta 1961 določil John F. Kennedy.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3