Tir
Orbita je tudi beseda za očesno votlino.
Orbita je pot, ki jo v vesolju opravi predmet, ko obkroži zvezdo, planet ali luno. Uporablja se lahko tudi kot glagol. Na primer: "Zemlja kroži okoli Sonca." Beseda "kroži" ima enak pomen, vendar pa "vrti" pomeni vrtenje predmeta.
Pred mnogimi leti so ljudje mislili, da Sonce kroži okrog Zemlje. Vsako jutro je Sonce vzšlo na vzhodu in zašlo na zahodu. Zdelo se je smiselno, da kroži okoli Zemlje. Zdaj pa po zaslugi ljudi, kot sta Kopernik in Galileo Galilei, vemo, da je Sonce središče Osončja, Zemlja pa kroži okoli njega. Isaac Newton je odkril, da gravitacija uravnava kroženje planetov in lun. Ker je satelit objekt v vesolju, ki se vrti okoli drugega objekta, je Zemlja satelit Sonca, tako kot je Luna satelit Zemlje! Sonce ima veliko satelitov, ki krožijo okoli njega, kot so planeti in na tisoče asteroidov, kometov in meteoroidov. Zemlja ima le en naravni satelit (Luno), vendar okoli Zemlje kroži veliko umetnih satelitov.
Ko so ljudje začeli razmišljati o orbitah, so mislili, da morajo biti vse orbite popolni krogi, in menili so, da je krog "popolna" oblika. Tako sta na primer mislila Kopernik in Galileo. Ko pa so ljudje začeli pozorno preučevati gibanje planetov, so opazili, da se planeti ne gibljejo v popolnih krogih. Orbite nekaterih planetov so skoraj popolni krogi, orbite drugih pa so bolj podolgovate (v obliki jajca).
Planetarne orbite
Dve telesi z majhno razliko v masi, ki krožita okoli skupnega baricentra. To je podobno sistemu Pluton-Charon
Orbitalna perioda
Orbitalna perioda je čas, ki ga potrebuje eno telo - satelit -, da obkroži drugo telo. Zemljina orbitalna perioda je na primer eno leto: 365,25 dneva. (Zaradi dodatnega "0,25" imamo prestopni dan enkrat na štiri leta).
Luna potrebuje 27 dni (29,53 dneva, gledano z Zemlje), da obkroži Zemljo in se obrne okoli svoje osi. Zato je le ena stran vedno obrnjena proti Zemlji, "temna stran Lune" pa je obrnjena proč (temna se imenuje zato, ker je ne vidimo, čeprav so vse strani Lune enako osvetljene). Eno lunarno leto in en lunarni dan trajata enako dolgo.
Eliptične in ekscentrične orbite
Johannes Kepler (1571-1630) je napisal matematične "zakone o gibanju planetov", ki so omogočili dobro predstavo o gibanju planetov, saj je ugotovil, da orbite planetov v našem osončju v resnici niso krogi, temveč elipse (oblika "sploščenega kroga"). Zato so orbite opisane kot eliptične. Bolj ko je orbita eliptična, bolj je ekscentrična. To imenujemo ekscentričnost orbite.
Isaac Newton (1642-1727) je s svojimi idejami o gravitaciji pokazal, zakaj Keplerjevi zakoni delujejo tako, kot delujejo. Joseph-Louis Lagrange je še naprej razvijal orbitalno mehaniko in Newtonovo teorijo uporabil za napovedovanje motenj, ki spreminjajo oblike orbit.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je orbita?
O: Orbita je pot, ki jo predmet opravi v prostoru, ko se giblje okoli zvezde, planeta ali lune.
V: Kako so pred mnogimi leti gledali na Sončevo orbito?
O: Pred mnogimi leti so ljudje mislili, da Sonce kroži v krogu okoli Zemlje. Vsako jutro je Sonce vzšlo na vzhodu in zašlo na zahodu. Zdelo se je smiselno, da kroži okoli Zemlje.
V: Kdo je odkril, da gravitacija uravnava kroženje?
O: Isaac Newton je odkril, da gravitacija uravnava kroženje planetov in lun.
V: Ali je Zemlja satelit kakšnega drugega telesa?
O: Da, Zemlja je satelit Sonca, tako kot je Luna satelit Zemlje!
V: Koliko satelitov ima Sonce, ki krožijo okoli njega?
O: Sonce ima veliko satelitov, ki krožijo okoli njega, kot so planeti in na tisoče asteroidov, kometov in meteoroidov.
V: Kaj sta Kopernik in Galileo menila o tirnicah? O: Ko so ljudje prvič začeli razmišljati o orbitah, so mislili, da morajo biti vse orbite popolni krogi, in mislili so, da je krog "popolna" oblika. Tudi Kopernik in Galileo sta verjela tako.
V: Ali so vse planetarne orbite popolni krogi? O: Ne , ko so ljudje začeli pozorno preučevati gibanje planetov, so videli, da niso vse planetarne orbite popolni krogi; nekatere so skoraj popolni krogi, druge pa so bolj podolgovate (jajčaste oblike).
