Sir Isaac Newton FRS PRS (25. december 1642 - 20. marec 1726/27) je bil angleški fizik, matematik in astronom. Znan je po svojem delu o zakonih gibanja, optiki, gravitaciji in računu. Leta 1687 je Newton objavil knjigo Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica, v kateri je predstavil svojo teorijo univerzalne gravitacije in tri zakone gibanja.

Newton je leta 1668 izdelal prvi praktični zrcalni teleskop. Razvil je tudi teorijo svetlobe, ki je temeljila na opazovanju, da prizma razgradi belo svetlobo v barve mavrice. Newton si z Gottfriedom Leibnizom deli tudi zasluge za razvoj računa.

Newtonove zamisli o svetlobi, gibanju in gravitaciji so v naslednjih treh stoletjih prevladovale v fiziki, dokler jih ni spremenil Albert Einstein s svojo teorijo relativnosti.

Rani življenjepis in izobraževanje

Isaac Newton se je rodil 25. decembra 1642 v Woolsthorpu v angliški grofiji Lincolnshire. Po zgodnjem otroštvu, ko je bil vzgojen predvsem pri starih starših, je leta 1661 vstopil na Trinity College v Cambridgeu, kjer je študiral aritmetiko, geometrijo in naravoslovje. Med epidemijo kuge leta 1665–1666 je univerza zaprla vrata; Newton se je vrnil domov in prav v tem obdobju razvil številne zamisli, ki so kasneje postale temelj njegovega dela (med drugim osnutki teorije gravitacije in osnov računanja).

Glavna dela in dosežki

  • Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica (1687) – v Principii je Newton matematično formuliral zakon univerzalne gravitacije in tri zakone gibanja, ki pojasnjujejo dinamiko teles in so osnova klasične mehanike.
  • Tri zakoni gibanja:
    • 1. zakon (inercije): telo ostane v stanju mirovanja ali enakomerno gibanja, dokler nanj ne deluje zunanja sila.
    • 2. zakon (F = ma): pospešek telesa je sorazmeren s silo, ki deluje nanj, in obratno sorazmeren z njegovo maso.
    • 3. zakon (akcija in reakcija): za vsako silo obstaja enaka in nasprotna protisila.
  • Optika – Newton je z eksperimentom s prizmo pokazal, da je bela svetloba sestavljena iz različnih barv. Razvil je corpuscularno teorijo svetlobe in raziskoval lom, odboj in barvno mehaniko. Zgradil je tudi prvi praktični zrcalni teleskop (Newtonov teleskop), s čimer je odpravil nekatere napake pri lečah.
  • Matematika in račun – Newton je razvil metodo fluxij (kasneje imenovano diferencialni in integralni račun). Običajno je naveden kot so-izumitelj računa skupaj z Gottfriedom Leibnizom; med njima je nato izbruhnil dolgoletni spor glede prednosti odkritja in notacij.

Druga javna vloga, alkimija in teologija

Newtonova znanstvena kariera je bila le del njegove dejavnosti. Leta 1696 je bil imenovan za varuha (Warden) Kraljeve kovnice in pozneje za upravitelja (Master) kovnice, kar je opravljal do svoje smrti; pri tem se je ukvarjal z reformami kovanega denarja in pregonom ponaredkov. Leta 1703 je bil izvoljen za predsednika Kraljeve družbe (Royal Society) in to funkcijo opravljal vse do smrti. Leta 1705 je bil vitezovan.

Manj znana, a pomembna stran Newtona so bila njegova zanimanja za alkimijo in teologijo. V obsežnih zapiskih je preučeval biblijske tekste, kronologijo in naravo Boga ter izvajal številne kemijske poskuse. Ta dela so dolgo ostala manj dostopna in so pojasnila tudi nekatere njegove osebnostne poteze in metode dela.

Delovni način in znanstveni vpliv

Newton je kombiniral strogo matematično metodo z natančnimi eksperimentalnimi opazovanji. Njegov vpliv na znanost je ogromen: postavil je temelje klasične mehanike, matematičnih postopkov in moderne eksperimentalne metode. Njegove ideje so prevladovale v fiziki vse do 20. stoletja, ko so nekatere vidike njihove veljavnosti razširile ali spremenile teorije, kot je teorija relativnosti.

Spori in kritike

Newtonovo življenje ni bilo brez polemik: polemike z Leibnizom glede prednosti pri odkritju računa so dolgotrajne in napete. Njegova corpuscularna teorija svetlobe je pozneje nadomestena z valovnimi razlagami svetlobe, vendar so njegove eksperimentalne metode in opazovanja ostali pomembni. Nekateri zgodovinarji prav tako opozarjajo na njegov avtoritarni slog v urejanju znanstvenih zadev in njegov dolg spor z Robertom Hookeom.

Smrt in dediščina

Isaac Newton je umrl v Londonu marca 1727. Pokopan je v Westminster Abbey, kar odraža njegov velik ugled v družbi. Njegova dela še naprej oblikujejo poučevanje fizike in matematike; številne institucije, spomeniki in znanstvene funkcije nosijo njegovo ime. Njegova sposobnost združevanja teoretičnega mišljenja in eksperimentalne potrditve ostaja zgled znanstvenega pristopa.