Drevo: definicija, deli, rast, pomen in značilnosti

Deli drevesa so korenine, debla, veje, vejice in listi. Drevesna debla so sestavljena predvsem iz podpornih in transportnih tkiv (ksilem in floem). Les je sestavljen iz celic ksilema, lubje pa iz floema in drugih tkiv zunaj žilnega kambija.

Rast debla

Ko drevo raste, lahko tvori rastne obroče, saj se okoli starega lesa nalaga nov les. Na območjih s sezonskim podnebjem se lahko v različnih letnih časih izmenjujejo svetli in temni obroči. V zmernem podnebju in tropskem podnebju z enim samim menjavanjem vlažnega in suhega obdobja so rastni obroči enoletni, vsak par svetlih in temnih obročev pa predstavlja eno leto rasti. Na območjih z dvema mokrima in suhima sezonama vsako leto sta lahko vsako leto dva para svetlih in temnih obročev; na nekaterih območjih (predvsem na polpuščavskih območjih z nerednimi padavinami) pa se lahko ob vsakem deževju pojavi nov rastni obroč.

V tropskih deževnih gozdovih s stalnim celoletnim podnebjem je rast neprekinjena. Rastni obroči niso vidni in struktura lesa se ne spreminja. Pri vrstah z letnimi letnicami lahko te letnice preštejemo in tako ugotovimo starost drevesa. Na ta način je mogoče datirati les, odvzet drevesom v preteklosti, saj so vzorci debeline obročkov zelo značilni. To je dendrokronologija. Na ta način je mogoče natančno datirati zelo malo tropskih dreves.

Korenine

Korenine drevesa so skoraj vedno pod zemljo, navadno v obliki krogle, ki se nahaja pod deblom in ne sega globlje, kot je drevo visoko. Korenine so lahko tudi nad zemljo ali globoko pod zemljo. Nekatere korenine so kratke, druge dolge več metrov.

Korenine zagotavljajo oporo nadzemnim delom, držijo drevo pokonci in preprečujejo, da bi se ob močnem vetru prevrnilo.

Korenine črpajo vodo in hranila iz tal. Brez pomoči gliv pri boljšem sprejemanju hranil bi bila drevesa majhna ali pa bi odmrla. Večina dreves ima priljubljeno vrsto glive, s katero se povezuje v ta namen.

Podružnice

Nad zemljo deblo daje višino vejam z listi in tekmuje z drugimi rastlinskimi vrstami za sončno svetlobo. Pri vseh drevesih oblika vej izboljša izpostavljenost listov sončni svetlobi. Veje se začnejo pri deblu, so velike in debele ter se postopoma manjšajo, bolj ko se oddaljujejo od debla. Veje se cepijo na manjše veje, včasih tudi večkrat, dokler na koncu niso precej majhne. Majhni konci se imenujejo vejice.

Listi

Drevesne liste držijo veje. Listi se običajno držijo na koncih vej. Nekatera drevesa imajo liste vzdolž vej. Glavni funkciji listov sta fotosinteza in izmenjava plinov. List je pogosto ploščat, da absorbira največ svetlobe, in tanek, da lahko sončna svetloba pride do zelenih delov v celicah, ki sončno svetlobo, ogljikov dioksid iz ozračja in vodo iz korenin pretvarjajo v glukozo in kisik. Večina biomase drevesa izvira iz tega procesa.

Večina listov ima želodčke, ki se odpirajo in zapirajo ter uravnavajo izmenjavo ogljikovega dioksida, kisika in vodne pare z ozračjem.

Drevesa, ki imajo liste vse leto, so zimzelena drevesa, tista, ki liste mečejo, pa so listopadna. Listnata drevesa in grmičevje običajno izgubijo liste jeseni, ko se ohladi. Preden se to zgodi, listi spremenijo barvo. Spomladi listi ponovno zrastejo.

Izjeme

Beseda "drevo" v angleščini pomeni dolgo živečo rastlino z očitnim glavnim steblom, ki zraste do precejšnje višine in velikosti. Zato vsa drevesa nimajo vseh zgoraj navedenih organov ali delov. Na primer, večina (drevesu podobnih) palm ni razvejana, drevesne praproti pa ne proizvajajo lubja. Obstaja tudi več izjem.

Glede na njihovo splošno obliko in velikost pa vse te drevesa na splošno veljajo za drevesa. Drevesa so lahko zelo različna. Rastlina, ki je podobna drevesu, vendar je na splošno manjša in ima lahko več debel ali pa ima veje, ki rastejo blizu tal, se imenuje "grm" ali "grmovnica". Ker sta to običajni angleški besedi, ni natančnega razlikovanja med grmovnicami in drevesi. Glede na svojo majhnost rastline bonsaj tehnično ne bi bile "drevesa", vendar so dejansko "drevesa". Ne zamenjujte uporabe izraza drevo za rastlinsko vrsto z velikostjo ali obliko posameznih primerkov. Sadika smreke ne ustreza opredelitvi drevesa, vendar so vse smreke drevesa.

Drevo je rastlinska oblika, ki jo lahko najdemo v številnih različnih redovih in družinah rastlin. Drevesa imajo številne oblike rasti, vrsto in obliko listov, lastnosti lubja in organe.

Oblika drevesa se je zaradi podobnih težav (za drevo) spremenila ločeno v razredih rastlin, ki niso v sorodu. S približno 100.000 vrstami dreves bi lahko število vrst dreves na vsem svetu predstavljalo četrtino vseh vrst živih rastlin. Večina drevesnih vrst raste v tropskih predelih sveta in številnih teh območij botaniki (proučujejo rastline) še niso raziskali, zato razlike med vrstami in njihova območja razširjenosti niso dobro poznana.

Najstarejša drevesa so bile drevesne praproti, preslice in likofiti, ki so rasli v gozdovih v karbonskem obdobju; drevesne praproti so še vedno ohranjene, edine ohranjene preslice in likofiti pa niso drevesne oblike. Kasneje, v triasu, so se pojavili iglavci, ginko, cikade in drugi telohi, v kredi pa cvetoče rastline. Večina današnjih drevesnih vrst so cvetoče rastline (angiospermi) in iglavci.

Majhna skupina dreves, ki rastejo skupaj, se imenuje gozdiček, pokrajina z gostim drevesnim rastjem pa se imenuje gozd. Več biotopov je v veliki meri opredeljenih z drevesi, ki jih naseljujejo; primera sta deževni gozd in tajga (glej ekozone). Pokrajina z drevesi, ki so raztresena ali razporejena po travnatih površinah (ki se običajno redno pasejo ali požigajo), se imenuje savana. Zelo star gozd se imenuje starigozd ali starodavni gozd (v Združenem kraljestvu). Zelo mlado drevo se imenuje drevesce.

Višina

Znanstveniki iz Velike Britanije in Malezije trdijo, da so odkrili najvišje tropsko drevo na svetu, visoko več kot 100 m.

Kot najvišji je bil izmerjen 115,85 metra visok sekvoj v narodnem parku Redwood v Kaliforniji, vendar morda ne stoji več.

Najvišja drevesa v Avstraliji so evkalipti, ki jih je več kot 700 vrst. Tako imenovani gorski jesen s tankim in ravnim deblom zraste do več kot 300 metrov.

Najmočnejša drevesa

Najmočnejša živeča vrsta z enim samim deblom v premeru je afriški baobab: (merjeno pri tleh), provinca Limpopo, Južna Afrika. To drevo se je novembra 2009 razcepilo in zdaj bi lahko bil najtrdnejši baobab Sunland Baobab (Južna Afrika) s premerom 10,64 m in obsegom 33,4 m.

Nekatera drevesa imajo več debel (posameznega drevesa ali več dreves), ki rastejo skupaj. To velja za sveto figo, ki tvori dodatna "debla" tako, da iz vej raste poganjek, ki se nato, ko korenina doseže tla, zgosti in tvori nova debla; ena sama sveta figa ima lahko več sto takšnih debel.

Starost posameznih dreves

Življenjsko dobo dreves določajo rastni obroči. Ti so vidni, če je drevo posekano, ali v jedrih, odvzetih od roba proti sredini drevesa. Pravilna določitev je mogoča le pri drevesih, ki tvorijo rastne obroče, običajno tistih, ki se pojavljajo v sezonskem podnebju. Drevesa v enotnem tropskem podnebju, ki ni sezonsko, vedno rastejo in nimajo izrazitih rastnih obročev. Prav tako je to mogoče le pri drevesih, ki so trdna do sredine drevesa; veliko zelo starih dreves postane votlih, ko odmrlo jedro razpade. Za nekatere od teh vrst je bila starost ocenjena na podlagi ekstrapolacije trenutnih stopenj rasti, vendar so rezultati običajno le malo boljši od ugibanj ali špekulacij. White je predlagal metodo za ocenjevanje starosti velikih in veteranskih dreves v Združenem kraljestvu na podlagi korelacije med premerom debla, značilnostmi rasti in starostjo drevesa.

Preverjene najstarejše izmerjene starosti so:

1. Veliki bazenski ščetinasti bor (Methuselah) Pinus longaeva: 4.844 let
2. Alerce: 3.622 let
3. Velikanska sekvoja: 3.266 let
4. Sugi: 3.000 let
5. Huonski bor: 2.500 let

Druge vrste, za katere se domneva, da so dosegle izjemno starost, so evropska tisa Taxus baccata (verjetno več kot 2 000 let) in zahodna rdeča cedra Thuja plicata. Najstarejša znana evropska tisa je tisa Llangernyw na cerkvenem dvorišču vasi Llangernyw v severnem Walesu, ki je po ocenah stara od 4 000 do 5 000 let.

Najstarejša sporočena starost drevesa iz rodu angiospermov je 2293 let za sveto figo Sri Maha Bodhi (Ficus religiosa), posajeno leta 288 pred našim štetjem v Anuradhapuri na Šrilanki; to naj bi bilo najstarejše drevo, ki ga je posadil človek in za katerega je znan datum posaditve.

Najstarejši gozdovi

Najstarejša okamnela drevesa izvirajo izpred 386 milijonov let iz devonskega obdobja. Našli so jih v opuščenem kamnolomu v mestu Cairo v ameriški zvezni državi New York. Gozd je bil tako obsežen, da se je prvotno raztezal prek Pensilvanije. To odkritje je dva ali tri milijone let starejše od prejšnjega najstarejšega gozda v Gilboi, prav tako v zvezni državi New York.

Študije so pokazale, da drevesa na nekaterih trgih prispevajo tudi do 27 % ocenjene vrednosti zemljišča.

Pri tem se najverjetneje uporablja premer, izmerjen na prsni višini (dbh), 4,5 čevlja (140 cm) nad tlemi, in ne večji osnovni premer. Splošni model za katero koli leto in premer je:

Vrednost = 17,27939 × ( premer ) 2 × 1,022 leto - 1985 {\displaystyle {\text{Vrednost}}=17,27939\krat ({\text{premer}})^{2}krat 1,022^{{\text{leto}}-1985}}

ob predpostavki 2,2-odstotne letne inflacije.

Plezanje po drevesih je dejavnost, pri kateri se premikamo v krošnjah dreves.

Uporaba vrvi, čelade in varnostnega pasu so minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti plezalca. Glede na izkušnje in znanje plezalca se lahko uporablja tudi druga oprema. Nekateri drevesni plezalci s seboj v krošnje dreves vzamejo posebne viseče mreže, imenovane "Treeboats", in Portaledge, kjer si lahko privoščijo piknik ali dremež ali prespijo.

Plezanje po drevesih je aktivnost "na vrvi", ki združuje veliko različnih trikov in opreme, ki izvirajo iz skalnega plezanja in jamarstva. Te tehnike se uporabljajo za plezanje po drevesih v številne namene, vključno z nego dreves (arboristi), reševanjem živali, rekreacijo, športom, raziskavami in aktivizmom.

Trije glavni viri poškodb dreves so biotski (iz živih virov), abiotski (iz neživih virov) in krčenje gozdov (sekanje dreves). Biotski viri so žuželke, ki lahko vdrejo v drevo, jelenjad, ki lahko odtrga lubje z debla, ali glive, ki se lahko pritrdijo na drevo.

Abiotski viri so strele, udarci vozil in gradbene dejavnosti. Gradbene dejavnosti lahko vključujejo številne vire poškodb, vključno s spremembami naklona, ki preprečujejo zračenje korenin, razlitji strupenih kemikalij, kot so cement ali naftni derivati, ali rezanjem vej ali korenin. Drevesa lahko poškodujejo tudi ljudje.

Oba vira poškodb lahko povzročita, da drevesa postanejo nevarna, izraz "nevarna drevesa" pa pogosto uporabljajo arboristi in industrijske skupine, kot so upravljavci daljnovodov. Nevarna drevesa so drevesa, ki so zaradi bolezni ali drugih dejavnikov bolj dovzetna za padec med vetrolomom ali padec delov drevesa.

Postopek ugotavljanja nevarnosti, ki jo predstavlja drevo, temelji na postopku, imenovanem kvantificirana ocena nevarnosti drevesa.

Drevesa so podobna ljudem. Oba lahko preneseta veliko poškodb in preživita, vendar lahko že majhne poškodbe povzročijo smrt. Arboristi se zelo dobro zavedajo, da uveljavljena drevesa ne prenesejo nobenih občutnih posegov v koreninski sistem. Čeprav je to res, se večina ljudi in gradbenih strokovnjakov ne zaveda, kako zlahka je mogoče ubiti drevo.

Eden od razlogov za zmedo glede škode na drevesih zaradi gradnje je zimski mirovni spanec dreves. Drug dejavnik je, da se simptomi poškodb na drevesih lahko pokažejo šele 24 mesecev ali več po nastanku poškodbe. Zato osebe, ki ne vedo, kako skrbeti za drevesa, morda ne bodo povezale dejanskega vzroka s poznejšim poškodovanim učinkom.

Različne organizacije že dolgo priznavajo pomen gradbenih dejavnosti, ki vplivajo na zdravje dreves. Ti vplivi so pomembni, ker lahko povzročijo denarne izgube zaradi poškodb dreves in posledičnih stroškov sanacije ali zamenjave, pa tudi kršitev vladnih odlokov ali omejitev skupnosti ali podenot.

Zato so protokoli (standardni načini) za ravnanje z drevesi pred gradbenimi dejavnostmi, med njimi in po njih dobro uveljavljeni, preizkušeni in izboljšani (spremenjeni). Vključeni so naslednji osnovni koraki:

• Pregled gradbenih načrtov
• Razvoj ustreznega popisa dreves
• Uporaba standardnih protokolov za ravnanje z drevesi pri gradnji
• Ocena možnosti pričakovanih poškodb dreves
• Razvoj načrta za zaščito dreves (ki predvideva ukrepe za preprečevanje poškodb in sanacijo pred gradnjo, sočasno z njo in po njej).
• Izdelava načrta za zaščito dreves
• Razvoj načrta za sanacijo
• Izvajanje zaščitnih območij za drevesa (TPZ)
• Ocenjevanje poškodb dreves po gradnji, po izgradnji
• Izvajanje načrta sanacije

Drevo je že od nekdaj kulturni simbol. Pogosta simbola sta svetovno drevo, na primer Yggdrasil, in drevo življenja. Drevo se pogosto uporablja kot simbol narave ali okolja. Pogosta napaka (napačna stvar) je, da drevesa večino svoje mase dobijo iz zemlje. V resnici 99 % mase drevesa prihaja iz zraka.

Drevesa želja

Drevo želja (ali drevo želja) je posamezno drevo, ki se običajno razlikuje po vrsti, položaju ali videzu in se uporablja kot predmet želja in daritev. Takšna drevesa imajo posebno versko ali duhovno vrednost. Po tradiciji verniki darujejo votivne daritve, da bi od tega naravnega duha, svetnika ali boginje dobili izpolnitev želje.

Čaščenje dreves

Čaščenje dreves se nanaša na težnjo številnih družb v vsej zgodovini, da bi častile ali kako drugače mitologizirale drevesa. Drevesa so imela zelo pomembno vlogo v številnih svetovnih mitologijah in religijah ter so skozi stoletja dobivala globoke in svete pomene. Ljudje, ki vidijo rast in smrt dreves, prožnost njihovih vej, občutljivost ter vsakoletno (vsakoletno) propadanje in oživljanje njihovega listja, jih vidijo kot močne simbole rasti, propadanja in vstajenja. Najstarejši medkulturni simbolni prikaz zgradbe vesolja je "svetovno drevo".

Svetovno drevo

Drevo z vejami, ki segajo v nebo, in koreninami globoko v zemljo je videti, kot da prebiva v treh svetovih - povezava med nebom, zemljo in podzemljem, ki združuje zgoraj in spodaj. Je tudi ženski simbol, ki prinaša hrano, in moški, falični simbol - še ena zveza.

Zato je v mnogih mitologijah po svetu pojem Svetovno drevo, veliko drevo, ki deluje kot Axis mundi, drži vesolje in je povezava med nebom, zemljo in podzemljem. V evropski mitologiji je najbolj znan primer drevesa Yggdrasil iz nordijske mitologije.

Svetovno drevo je tudi pomemben del mezoameriških mitologij, kjer predstavlja štiri glavnesmeri (sever, jug, vzhod in zahod). Koncept svetovnega drevesa je tesno povezan tudi z motivom drevesa življenja.

V literaturi

V literaturi je mitologijo razvil predvsem J. R. R. Tolkien, ki je v svojem delu Drevo in list iz leta 1964 osrednjo vlogo namenil dvema drevesoma Valinorja. William Butler Yeats opisuje "sveto drevo" v pesmi Dve drevesi (1893).

Obstaja veliko vrst dreves. Tukaj je seznam nekaterih od njih:

• Jablana
• Kokosova palma
• Cottonwood
• Evkaliptus
• Elja
• Konjski kostanj
• Mangrove
• Javor
• Hrast
• Palm
• Pine
• Redwood
• Gumijasto drevo
• Willow
• Tisa
• Breza

• Wattezia je najzgodnejše drevo v fosilnem zapisu.