Wales
Wales (/ˈweɪlz/ ( poslušaj); valižansko: Cymru [ˈkəm.rɨ] (come-ree) je država na otoku Velika Britanija. Je ena od štirih držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Leži zahodno od Anglije ter vzhodno od Irskega morja in Irske.
Wales je eden od šestih keltskih narodov. Domačini Walesa, Valižani, imajo svojo kulturo in tradicijo. Imajo svoj keltski jezik, valižanščino. Čeprav vsi Valižani ne znajo govoriti valižanščine, je ta jezik za približno 20 % Valižanov pravi živi jezik. Skoraj vsi Valižani znajo govoriti angleško. Nekateri govorijo samo angleško. V Walesu ima valižanski jezik uradni status.
V Walesu živi tri milijone ljudi. Večina jih živi v južnem in vzhodnem delu države. Na tem območju sta glavno in največje mesto Walesa Cardiff ter naslednje največje mesto Swansea.
Zgodovina
Ljudje v Walesu živijo že vsaj 29.000 let. Rimljani so v Wales prvič vstopili leta 43 našega štetja in ga zavzeli okoli leta 77 našega štetja.
Beseda "Wales
Angleški besedi Wales in Welsh izhajata iz stare germanske besede Walh (množina: Walha). Sama beseda Walh izvira iz keltskega plemena, ki so ga Rimljani imenovali Volki. To so sčasoma uporabili za poimenovanje vseh Keltov in pozneje za vse ljudi, ki so živeli v rimskem imperiju. Anglosasi, ki so živeli v Angliji in govorili staro angleščino, so ljudi, ki so živeli v Walesu, imenovali Wælisc, samo deželo pa Wēalas. Druga imena, ki izvirajo iz tega izvora, so Valonija, Vlaška in Vlahi.
V preteklosti sta besedi Wales in Welsh pomenili vse, kar so Anglosasi povezovali s keltskimi Britanci. To je vključevalo Cornwall, Walworth in Walton ter stvari, povezane z negermanskimi Evropejci, kot so orehi.
Sodobno valižansko ime zanje je Cymry in Cymru, kar je valižansko ime za Wales. Ti besedi izhajata iz brtonske besede combrogi, ki pomeni "krajani".
Osvojitev s strani Edvarda I. in kratka neodvisnost pod vodstvom Owaina Glyndŵra
Po smrti Llywelyna ap Gruffudda leta 1282 je angleški kralj Edvard I. končal osvajanje Walesa, ki je postal del Anglije. Owain Glyndŵr je bil valižanski voditelj, ki se je v začetku 15. stoletja boril proti angleški oblasti. Ko pa so ga Angleži premagali, je z zakoni o zakonih v Walesu iz let 1535-1542 celoten Wales pripadel Angliji.
Zakoni v Walesu Zakoni in priključitev k Angliji
V 16. stoletju so bili v Angliji, ko je bil kralj Henrik VIII., sprejeti zakoni za Wales iz let 1535-1542. Ti zakoni so Wales priključili Angliji. Prav tako so določali, da ljudje, ki govorijo valižansko namesto angleško, ne smejo opravljati javnih funkcij.
Industrijska revolucija
Na začetku industrijske revolucije sta rudarstvo in kovinska industrija spremenili državo iz kmetijske v industrijsko. Nova delovna mesta, ki so nastala v premogovnikih v južnem Walesu, so povzročila hitro rast števila prebivalcev Walesa. Zato dve tretjini prebivalstva živita v južnem Walesu, predvsem v glavnem mestu Cardiff (Caerdydd), pa tudi v Swansei (Abertawe), Newportu (Casnewydd) in bližnjih dolinah. Zdaj, ko je premogovništvo postalo precej manjše, je gospodarstvo Walesa odvisno predvsem od javnega sektorja, lahke in storitvene industrije ter turizma. Leta 2010 je bruto dodana vrednost Walesa znašala 45,5 milijarde funtov - 15.145 funtov na prebivalca, kar je 74,0 % povprečja Združenega kraljestva in najnižja bruto dodana vrednost na prebivalca v Veliki Britaniji.
Vrnitev valižanske identitete in decentralizacija vlade
V Wales se je vrnila valižanska politika šele v 19. stoletju. Liberalizem v Walesu, ki ga je na začetku 20. stoletja uvedel Lloyd George, sta prehitela socializem in laburistična stranka. Vendar se je ponos Walesa okrepil in leta 1925 je bila ustanovljena stranka Plaid Cymru, ki je bila prva politična stranka, ki se je zavzemala za neodvisnost Walesa. Leta 1962 je bilo ustanovljeno Društvo valižanskega jezika za spodbujanje valižanskega jezika, ki je skoraj izginil, ko ga je prevzela Anglija. Do velike spremembe je prišlo leta 1998, ko je bila na podlagi Zakona o vladi Walesa (1998) ustanovljena prva vlada Walesa za državo od njene priključitve Združenemu kraljestvu. S tem je bila ustanovljena skupščina Walesa, v valižanščini znana kot senedd. Senedd je odgovoren za vrsto zakonov, ki so bili preneseni z glavne vlade Združenega kraljestva v Westminstru. To pomeni, da lahko člani skupščine določene zakone v Walesu spremenijo tako, da se razlikujejo od preostalih delov Združenega kraljestva.
Geografija
Wales ima 1680 kilometrov dolgo obalo in 20.779 km2 veliko državo. Najvišje gore v Walesu so v Gwyneddu na severozahodu in vključujejo Snowdon (Yr Wyddfa), ki je z 1085 m najvišji vrh Walesa. V Walesu so trije narodni parki: Snowdonia (valižansko: Parc Cenedlaethol Eryri), Brecon Beacons (valižansko: Parc Cenedlaethol Bannau Brycheiniog) in Pembrokeshire Coast (valižansko: Parc Cenedlaethol Arfordir Penfro).
Politika
Lokalna uprava
Wales je razdeljen na 22 občinskih območij. Ta območja so odgovorna za storitve lokalne uprave, kot so izobraževanje, socialno delo, okolje in ceste.
| Zemljevid glavnih območij
|
|
Seznam na desni strani zemljevida prikazuje okrožja, razen če so označena z *, kar pomeni, da gre za mesta, ali † za okrožne občine. Oblike v valižanščini so navedene v oklepajih.
Valižanska identiteta
Valižani so zelo ponosni na svojo državo. Prvi prebivalci Walesa, ki so se imenovali Valižani, so bili Kelti. Kelti so v Walesu živeli po odhodu Rimljanov v 5. stoletju. Državna simbola Walesa sta por in narcise.
Čeprav je Wales zelo blizu preostali Veliki Britaniji in čeprav večina ljudi govori angleško, ima država že od nekdaj svojo kulturo. Uradno je dvojezična v angleščini in valižanščini. Več kot 560 000 prebivalcev Walesa govori valižanski jezik. V nekaterih delih na severu in zahodu države, zlasti v majhnih podeželskih skupnostih, govori valižanščino večina ljudi.
Od konca 19. stoletja je Wales postal znan kot "dežela pesmi" in po kulturnem festivalu Eisteddfod. Na številnih mednarodnih športnih prireditvah, na primer na svetovnem prvenstvu v nogometu, svetovnem prvenstvu v ragbiju in igrah Commonwealtha, Wales tekmuje kot samostojna država. Na večini mednarodnih dogodkov, kot so olimpijske igre, pa Wales tekmuje s preostalo Veliko Britanijo, včasih pa kot Združeno kraljestvo z vključeno Severno Irsko. Rugby Union je močno povezan z Walesom kot nacionalnim športom.
Slavni valižanski ljudje in umetniki
- Jo Walton, valižansko-kanadska pisateljica fantazije in znanstvene fantastike ter pesnica
- Tom Jones (pevec)
- Greaser Gang
- Catherine Zeta-Jones (igralka)
- Shirley Bassey (glasbenica)
- Charlotte Church (glasbenica)
- Gareth Bale (nogometaš)
- Marina and the Diamonds (glasbenik)
- Owain Glyndŵr (borec)
- Griff Rhys-Jones (komik, igralec, voditelj)
- Andrew Chase (kipar)
- Roald Dahl (pisatelj)
- Iwan Rheon (igralec)
- Laura Ashley (moda)
- Jeff Banks (moda)
- Rhod Gilbert (komik)
- Ruth Jones (komičarka, igralka)
- Paul Whitehouse (komik, igralec)
- Rob Brydon (komik, igralec)
- Siân Williams (novinarka)
- Mattew Tuck (glasbenik)
- Taron Egerton (pevec, igralec)
Prevoz
Ceste
Glavna cesta na obali južnega Walesa je avtocesta M4. Povezuje Wales z južno Anglijo in Londonom. Povezuje tudi valižanska mesta Newport, Cardiff in Swansea. Cesta A55 je glavna cesta ob obali severnega Walesa in povezuje Holyhead in Bangor z Wrexhamom in Flintshirom. Povezuje tudi severozahodno Anglijo in Chester. Glavna cesta med severnim in južnim Walesom je cesta A470, ki poteka od glavnega mesta Cardiff do Llandudna.
Letališča
Mednarodno letališče Cardiff je edino veliko letališče v Walesu. Letališče leti v Evropo, Afriko in Severno Ameriko in leži približno 19 km jugozahodno od Cardiffa, v dolini Glamorgan. Lete med kraji v Walesu potekajo med Angleseyjem (Valley) in Cardiffom, opravlja pa jih letalska družba z otoka Man, imenovana Manx2 Drugi notranji leti potekajo v severno Anglijo, na Škotsko in Severno Irsko.
Železnica
Cardiff Central je najbolj prometna železniška postaja v Walesu. Tudi okolica Cardiffa ima svoje železniško omrežje. Vlaki iz severnega v južni Wales vozijo prek angleških mest Chester in Shrewsbury na progi Welsh Marches Line. Vsi vlaki v Walesu vozijo na dizelski pogon, saj ni električnih železniških prog. Vendar pa je glavna proga South Wales Main Line, po kateri vozijo vlaki iz Londona Paddingtona do Cardiffa in Swansea, trenutno preurejena v električno progo.
Morje
Wales ima štiri trajektna pristanišča. Redni trajekti na Irsko vozijo iz pristanišč Holyhead, Pembroke in Fishguard. Trajekt iz Swansea v Cork, ki so ga leta 2006 ustavili, a so ga marca 2010 spet odprli, leta 2012 pa so ga spet zaprli.
Drugi most Severn Crossing. Po njem poteka avtocesta M4.
Vlak družbe Arriva Trains Wales
Sorodne strani
- Zakon o lokalni samoupravi iz leta 1972
- Powys
- Kraljevina Anglija
- valižanski jezik
- Valižani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Wales?
O: Wales je država, ki je del Združenega kraljestva. Nahaja se zahodno od Anglije ter vzhodno od Irskega morja in Irske in je eden od šestih keltskih narodov.
V: Kdo so avtohtoni prebivalci Walesa?
O: Domačini Walesa se imenujejo Valižani. Imajo svojo kulturo in tradicijo ter svoj keltski jezik, valižanščino.
V: Koliko ljudi živi v Walesu?
O: V Walesu živi približno tri milijone ljudi. Večina jih živi v južnem in vzhodnem delu države.
V: Katero je glavno mesto Walesa?
O: Glavno mesto Walesa je Cardiff, ki je tudi njegovo največje mesto. Naslednje največje mesto za Cardiffom je Swansea.
V: Koliko prebivalcev Walesa zna govoriti valižansko?
O: Približno 20 % Valižanov tekoče govori valižanščino, skoraj vsi pa govorijo angleško, nekateri celo samo angleško.
V: Ali ima valižanščina v Walesu uradni status?
O: Da, valižanščina je v Walesu z zakonom dobila uradni status.
